Konec priprav

Nikoli ne bom pripravljena za pot, če ne začnem.

Že dolgo se obiram in pripravljam kovčke. Hočem se počutiti povsod kot doma. Zato imam toliko dela. Kaj naj vzamem s seboj, da bom vedno na varnem?

Moj nemir je ujet in ne more nikamor. V domači mreži renči in išče način, da bi se pregrizel na prosto. Ne morem, ne znam se opremiti z vsem potrebnim. Končala bom priprave, danes odrinem, nemir pa vzamem s seboj. Srečen je in ves iz sebe, prvič odhaja z menoj od doma v neznano.

S seboj bom vzela edini dar, ki sem ga prinesla s seboj na svet. Edini, ki ga bom odnesla s seboj, ko odidem za vedno.

Vse je pripravljeno. Vse potrebno je v meni. Vsega se lahko naučim.

VEDNO BOM PRESKRBLJENA,
ČE POTUJEM BREZ KOVČKA.

Rojstvo želje

Prava želja se rodi uresničena.

Površne želje je mogoče uslišati brez nadlegovanja resnice. Ne dotikajo se ničesar, kar spi v globinah. Ko pa izrečemo svojo največjo željo, se premakne podzemlje.

Želja vstane kot sunek, ki raztrga zastor. Prebudi nam spomin na zadnje srečanje z njo, na težko slovo. Povedali ji bomo, zakaj smo jo zapustili, zakaj smo skrenili s poti. Pogledala nas bo z ljubečimi očmi.

Najgloblja želja nima sovražnikov. Ona zapove edini potres, ki ne ruši, temveč gradi.

Velika želja se dvigne izpod nagrobnega kamna, ki nam je ležal na srcu. Nesmrtna stopi pred nas in nas prime za roko.

NI ČISTE ŽELJE, KI SE NE URESNIČI,
SO SAMO TRENUTKI, KO IZPUSTIMO NJENO ROKO.

Mačka pred oviro

Ogledate si lahko tudi avtoričino branje besedila Mačka pred oviro: