Plod petnajstletnega dela

Konec leta 1980 je tedanji nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar sprejel sklep o tem, da Slovenci potrebujemo sodoben prevod celotnega Svetega pisma. Pod vodstvom akademika prof. dr. Jožeta Krašovca je skupina petdesetih vrhunskih prevajalcev, poznavalcev biblijskih besedil, slavistov in drugih strokovnjakov pripravljala prevod, ki je kot prvi v celoti izdelan na podlagi hebrejskih, aramejskih in starogrških izvirnikov.
Tako smo več kot 15 let pozneje, 5. julija 1996, Slovenci dobili nov edini splošno sprejeti prevod Svetega pisma Stare in Nove zaveze, ki se uporablja v bogoslužne in študijske namene. Z mislijo na bralca slovenski standardni prevod vpeljuje več vmesnih naslovov, mednarodno sprejeto številčenje delov besedila in sistem označevanja, ki omogoča hitro in preprosto iskanje.

Z Biblijo se je začelo opismenjevanje

S prvimi prevodi Biblije in drugimi biblijskimi vsebinami se je tudi za Slovence začela nova doba – doba pismenosti. Le redki narodi so lahko že v 16. stoletju brali Sveto pismo v materinščini. Slovencem sta to omogočila dva velikana naše zgodovine, Primož Trubar in Jurij Dalmatin. Po njuni zaslugi smo svoj celotni prevod dobili celo pred Angleži.

Sveto pismo je leta 1584 prvi v celoti prevedel Jurij Dalmatin. Ker je bilo tiskanje v Sloveniji onemogočeno, so Biblijo natisnili v tujini in jo v sodih pretihotapili k nam. Dalmatinovi Bibliji so sledili mnogi prevodi, toda šele 20. stoletje je prineslo slovenski standardni prevod