Bralna znamenja

 

Ime česa je konec knjigeIme česa je konec knjige
Miha Kovač, Rok Gregorin
Ali knjižne statistike potrjujejo napovedi o koncu knjige? Ima tudi smrt knjige svojo zgodovino? Na kakšne načine medijske (r)evolucije vplivajo na človeško mišljenje in čustvovanje? Kako pojav angleščine kot globalnega svetovnega jezika vpliva na evropsko in slovensko knjižno produkcijo? Kako nastajajo knjižne uspešnice v svetu in kako pri nas? Kakšne iracionalne poteze vleče tista »skrita roka«, ki uravnava slovenski knjižni trg in na kakšen način to vpliva na intelektualno in duhovno sliko Slovenije? Ali drži, da je na področju knjige javni sektor prerasel zasebnega in pri tem prevzel njegove obrazce obnašanja? Zakaj v slovenščini tako kot v ostalih jezikih celinske Evrope ne obstajajo resni e-knjižni trgi? In od kje prepričanje, da je slovenska identiteta usodno odvisna od knjižne kulture? Avtorja na ta in še mnoga druga vprašanja odgovarjata s številnimi statističnimi podatki in študijami primerov, pri čemer ju izsledki usmerijo k številnim novim vprašanjem, vezanimi na vlogo knjige v duhovnem razvoju Evrope in Slovenije.
 

Naprava za vsebinoNaprava za vsebino
Michael Bhaskar
Založništvo je v težavah. Založništvo je bilo zmeraj v težavah, vendar je današnja različica, ki jo prispeva digitalna preobrazba, nekaj prav posebnega. Splošni založniki prodajo vse manj in manj knjig, ki niso uspešnice, akademski se soočajo z zmanjševanjem denarja za izobraževanje in šolski se srečujejo z novimi in novimi načini podajanja znanja, ki ne vključujejo učbenikov. Vendar so se bili založniki od nekdaj prisiljeni prilagajati, in to še zmeraj počnejo. Bhaskarjeva študija pokaže, kaj so temeljne pristojnosti založnikov, in opozarja na njihove nove možnosti. Zgodovini založništva sledimo iz Nemčije petnajstega stoletja v Silicijevo dolino enaindvajsetega in spotoma na novo razumevamo medije in knjižne vsebine. Bhaskar pokaže, kako založništvo lahko preživi še eno krizo. Prevod: Polona Petek

 

slikaPrerok na tankem ledu
Slavko Pregl
Problemi upadanja bralne kulture, prenizki honorarji avtorjev, ki se samo s pisanjem težko preživljajo, mačehovski odnos države in javnih osebnosti do kulture, uničevanje neprodanih knjig in še več. Preglovo pisanje odlikuje svež in edinstven pogled na težave slovenske knjige, s katerimi se je v svoji dolgoletni karieri soočal kot urednik, založnik, predsednik Društva slovenskih pisateljev, predsednik Bralne značke, član literarnih žirij in nazadnje direktor Javne agencije za knjigo, še vedno pa jih srečuje kot pisatelj. Verjame v dobro, pošteno, strpno in spoštljivo družbo. Vendar se večkrat izkaže, kako zelo redke so te vrednote, ko gre za delo s knjigami.

 

slikaSpreminjanje naše besedilne zavesti
Adriaan van der Weel
Spreminjanje naše besedilne zavesti je knjiga o izjemni, a hkrati skorajda nevidni civilizacijski spremembi. V njej Adriaan van der Weel pripoveduje zgodbo o tem, kako nam različne komunikacijske tehnologije vsiljujejo različne oblike izražanja, oblikovanja informacij in komuniciranja, s čimer posredno neizogibno vplivajo na to, kako dojemamo svoje bližnje, človeško družbo in svet okoli nas. Prevod: Dušanka Zabukove

 

slikaKako deluje literatura: 50 ključnih pojmov
John Sutherland
Kako deluje literatura: 50 ključnih pojmov je zadnja knjiga Johna Sutherlanda (izvirnik je izšel leta 2011); iz duhovitega naslova, ki postavlja literaturo na isto raven z drugimi človekovimi artefakti, zlasti tehničnimi, je že razviden slog njegovega pisanja, ki brez pretencioznosti, pa vendarle poglobljeno razlaga temeljne pojme literarne vede: od splošnih izrazov prek literarnih pojavov in zvrsti do retoričnih sredstev in metodoloških usmeritev. Ta interdisciplinarno napisana, bralcu izrazito prijazna knjiga, opremljena med drugim tudi s časovnimi trakovi, zgoščenimi sporočili in »udarnimi« citati, prekoračuje meje same literarne vede in sega na področje kulturnih študij; pri tem posveča posebno pozornost novejšim dognanjem in aktualnim vprašanjem sodobne literarne vede, od naratologije do postkolonialnih študij, vprašanj žanrskosti, literarnega kanona, intertekstualnosti itd. Hecna knjiga o resnih temah – kljub lahkotnosti bistra, pronicljiva, poučna in izjemno izzivalna. Prevajaled: Seta Knop

 

slika Knjižnica ponoči
Alberto Manguel

Tematsko urejena in bogato ilustrirana knjiga pretresa knjižnice z najrazličnejših plati: kot zakladnice in arhitekturne prostore, kot avtobiografije njihovih lastnikov in kot izraze nacionalne zavesti; ne nazadnje se posveti tudi obetom in slabostim virtualnih knjižnic. Manguel razgrinja svojo očaranost nad nenehnim človekovim prizadevanjem, da bi dal življenju in svetu jasno, določno podobo - v tem primeru z urejanjem knjižnic. Prevajalec: Nada Grošelj

 

slika Založniške zgodbe
Jason Epstein

V knjigi Založniške zgodbe Jason Epstein opisuje krizo, v kateri je založništvo dandanes. Nove tehnologije in multinacionalke hkrati! Kriza bo založništvo spremenila, ugotavlja, enako, kakor je spremembe povzročil Gutenbergov izum, vendar je treba te spremembe nadzorovati z zavedanjem, kaj je založništvo bilo, kaj je in kaj bo. O digitalizaciji založništva govori dandanes vsakdo, brez potrebnega premisleka, z nekritičnim navdušenjem ali nepoučenim odporom, sprememba nosilcev vsebine pa ne pomeni nujno odpravljanja kvalitet, ki jih je v naša življenja prinašajo knjižne vsebine.

 

slikaTrženje literature
Claire Squires

Delo analizira, kakšne poti so knjige pripeljale na lestvice uspešnosti. Svoje so naredile seveda literarne nagrade, medijska izpostavljenost, mešanje žanrov, pomagala so ustrezna besedila na zadnji strani in postavitve v knjigarnah. Vendar … alkimija potrebuje še nekaj za uspeh. Kaj? Po branju te knjige, ki fenomen prodajanja leposlovja analizira v britanskih okoliščinah, lahko spoznamo, da je cela vrsta pojavov zelo podobna slovenskim, le prizorišče je večje.

 

slika Za vsako besedo cekin?
Samo Rugelj

Slovensko založništvo je bilo v obdobju po osamosvojitvi Slovenije deležno precejšnjih sprememb v strukturi in načinu državne podpore, obenem pa tudi sprememb, ki jih prinaša vse bolj napeti lok tržnih razmerij med različnimi udeleženci na trgu knjige. Rugelj knjigo postavlja v sodoben družbeni kontekst v svetovnem in slovenskem okviru, nato pa iz perspektive javnih vlaganj analizira celoten komunikacijski krog knjige.

 

slika Posel s knjigami
Andre Schiffrin

Posel s knjigami je kmalu po izidu postal obvezno branje za vse knjižne profesionalce, veliko zanimanje pa je požel tudi med ljubiteljskimi bralci. Schiffrin razlaga, kako zalaganje knjig le s finančnim učinkom v mislih ni le ekonomsko kratkovidno, temveč tudi kulturno uničujoče. Brez drsenja v nostalgijo za »starimi dobrimi časi« opisuje potrebnost usklajenega razmerja med lažjimi, zabavnejšimi založniškimi programi in socialno odmevnimi knjigami ter med novimi izdajami in ponatisi klasike.

 

Dolgi repDolgi rep
Chris Anderson

Chris Anderson je v Dolgem repu (The Long Tail, 2006), knjigi, ki so jo ameriški mnenjski voditelji označili za najpomembnejšo po Prelomni točki, ob navajanju vrste primerov iz kulturne industrije ubesedil pojav, ki so ga opazili mnogi: da je v ponudbi vse več izdelkov, katerih vsak posamezni ima sicer vse manj odjemalcev, vendar je skupni seštevek teh odjemalcev zelo velik.

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Komentarji

Naročanje

Vse izdaje Cankarjeve založbe lahko naročite na Emka.si

Emka.si

Spremljajte nas!

Facebook  Pinterest

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika slika
slika slika slika slika

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.