Bralna znamenja so obvezno branje za vse, ki se ukvarjajo s knjigami. Zbirka knjig, ki jih morate prebrati, če hočete, da imajo vaše knjige smisel.
Knjižnica ponoči
Alberto Manguel
Tematsko urejena in bogato ilustrirana knjiga pretresa knjižnice z najrazličnejših plati: kot zakladnice in arhitekturne prostore, kot avtobiografije njihovih lastnikov in kot izraze nacionalne zavesti; ne nazadnje se posveti tudi obetom in slabostim virtualnih knjižnic. Manguel razgrinja svojo očaranost nad nenehnim človekovim prizadevanjem, da bi dal življenju in svetu jasno, določno podobo - v tem primeru z urejanjem knjižnic. Prevajalec: Nada Grošelj
Založniške zgodbe
Jason Epstein
V knjigi Založniške zgodbe Jason Epstein opisuje krizo, v kateri je založništvo dandanes. Nove tehnologije in multinacionalke hkrati! Kriza bo založništvo spremenila, ugotavlja, enako, kakor je spremembe povzročil Gutenbergov izum, vendar je treba te spremembe nadzorovati z zavedanjem, kaj je založništvo bilo, kaj je in kaj bo. O digitalizaciji založništva govori dandanes vsakdo, brez potrebnega premisleka, z nekritičnim navdušenjem ali nepoučenim odporom, sprememba nosilcev vsebine pa ne pomeni nujno odpravljanja kvalitet, ki jih je v naša življenja prinašajo knjižne vsebine.
Trženje literature
Claire Squires
Delo analizira, kakšne poti so knjige pripeljale na lestvice uspešnosti. Svoje so naredile seveda literarne nagrade, medijska izpostavljenost, mešanje žanrov, pomagala so ustrezna besedila na zadnji strani in postavitve v knjigarnah. Vendar … alkimija potrebuje še nekaj za uspeh. Kaj? Po branju te knjige, ki fenomen prodajanja leposlovja analizira v britanskih okoliščinah, lahko spoznamo, da je cela vrsta pojavov zelo podobna slovenskim, le prizorišče je večje.
Za vsako besedo cekin?
Samo Rugelj
Slovensko založništvo je bilo v obdobju po osamosvojitvi Slovenije deležno precejšnjih sprememb v strukturi in načinu državne podpore, obenem pa tudi sprememb, ki jih prinaša vse bolj napeti lok tržnih razmerij med različnimi udeleženci na trgu knjige. Rugelj knjigo postavlja v sodoben družbeni kontekst v svetovnem in slovenskem okviru, nato pa iz perspektive javnih vlaganj analizira celoten komunikacijski krog knjige.
Posel s knjigami
Andre Schiffrin
Posel s knjigami je kmalu po izidu postal obvezno branje za vse knjižne profesionalce, veliko zanimanje pa je požel tudi med ljubiteljskimi bralci. Schiffrin razlaga, kako zalaganje knjig le s finančnim učinkom v mislih ni le ekonomsko kratkovidno, temveč tudi kulturno uničujoče. Brez drsenja v nostalgijo za »starimi dobrimi časi« opisuje potrebnost usklajenega razmerja med lažjimi, zabavnejšimi založniškimi programi in socialno odmevnimi knjigami ter med novimi izdajami in ponatisi klasike.
Dolgi rep
Chris Anderson
Chris Anderson je v Dolgem repu (The Long Tail, 2006), knjigi, ki so jo ameriški mnenjski voditelji označili za najpomembnejšo po Prelomni točki, ob navajanju vrste primerov iz kulturne industrije ubesedil pojav, ki so ga opazili mnogi: da je v ponudbi vse več izdelkov, katerih vsak posamezni ima sicer vse manj odjemalcev, vendar je skupni seštevek teh odjemalcev zelo velik.