Humanistika

 

Potepuški spisiPOTEPUŠKI SPISI: od Prešerna do Ricarda
dr. Rastko Močnik
Lingvistika, literarna teorija, antropologija, psihoanaliza in historični materializem je pet področij, ki se jim je dr. Rastko Močnik posvetil s svojo neutrudno eruditsko mislijo. V knjigi sestavljajo pet poglavij, pet sklopov besedil, ki obravnavajo raznolike teme: od vprašanja obstoja zasebnega jezika in razvoja Prešernove metaforike do funkcij mita v družbi, razmerja med teorijo in prakso ter zmagoslavja tehnoznanosti. Potepuški spisi prinašajo nekaj Močnikovih prelomnih razmišljanj, med katerimi so tako njegove zgodnje revijalne objave kot najnovejši prispevki k mednarodnim zbornikom. Dr. Rastko Močnik (1944) je teoretik in kritik ideologij. Po štirih desetletjih dela na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani zdaj predava na Fakulteti za medije in komunikacijo Univerze Singidunum v Beogradu. Na začetku sedemdesetih let je soustanovil ljubljansko šolo lacanovske psihoanalize, na začetku novega tisočletja pa je spodbudil renesanso historičnega materializma na območju bivše Jugoslavije. V slovenščino je vpeljal ključne tekste lingvistike, literarne teorije, antropologije, psihoanalize in marksizma 20. stoletja.

 

Premišljevanja o SlovenijiPREMIŠLJEVANJA O SLOVENIJI
Janez Markeš
V 12 poglavjih knjige Premišljevanja o Sloveniji je avtor v bravuroznem slogu nastavil kritično ogledalo politiki, ki je vodila Slovenijo v letih tranzicije, in tudi Slovencem, ki so s svojo prepogosto pasivno držo omogočali, da našo državo danes zaznamujejo korupcija, razkroj družbene intelektualne elite ter »pajdaške« združbe, ki s svojim ropanjem uničujejo tudi prihodnost mladine. Janez Markeš, ugledni novinar časopisa Delo in publicist, je opazen ”glas intelektualca” v zadnjih 25 letih. Posebej se je poglobil v probleme razvoja Slovenije in njene odklone.

 

Boris PahorV IMENU DIALOGA
Boris Pahor
Dnevniški zapisi, navedki starejšega datuma, premišljevanja ob citatih iz knjig, prejeta pisma in odgovori nanje, včasih tudi kratek esej: iz vsega tega se je oblikovala zbirka, mozaik pisateljevega razmišljanja in delovanja v stotem letu življenja. Kot zmeraj kritično, neposredno, se Pahor posveča že znanim temam in zapisuje izzive za dialog. Ob tem se sooča tudi z novimi izzivi svetovnih neskladij, krivic, strahov in nemirov. Njegov klic po pravičnem svetu je jasen in brez vsakega dvoma, in njegova vera, da človeštvo premore dovolj modrosti in moči za pot iz kriz k bolj etičnemu človeku, je sporočilo enega zadnjih svetovnih pričevalcev iz pekla koncentracijskih taborišč. Ponavljati ga je treba neumorno.

 

slikaSLOVENIJA IN PIKA
Boštjan Furlan, Ožbej Peterle, Marko Balažic
24 intervjujev z naslednjimi govorci: France Bučar * Gregor Golobič * Spomenka Hribar * Milan Kučan * Ivan Oman * Borut Pahor * Lojze Peterle * Ernest Petrič * Jeffrey Sachs * Anton Stres * Franc Zagožen * Francis Fukuyama * Jeffrey Sachs * Igor Bavčar * Andrej Capuder * Jamie Jaramillo-Vallejo * Jelko Kacin * Marko Kremžar * David Lipton * Jože Mencinger * Boris Pleskovič * Dušan Plut * Marjan Podobnik * Ciril Ribičič

 

Koristnost nekoristnegaKORISTNOST NEKORISTNEGA
Nuccio Ordine
Ni res – niti v času krize –, da je koristno zgolj to, kar ustvarja dobiček. V merkantilnih demokracijah obstajajo znanja, ki veljajo za »nekoristna«, pa se nazadnje izkažejo kot izjemno koristna. V tem sijajnem in izvirnem eseju nas Nuccio Ordine opozarja na koristnost nekoristnega in na nekoristnost koristnega. S pomočjo razmišljanj velikih filozofov (Platona, Aristotela, Čuang Cija, Pica della Mirandole ...) in velikih piscev (Ovidija, Danteja, Petrarke, Boccaccia, Albertija, Ariosta, Mora, Shakespearja, Cervantesa ...) nam dokazuje, kako nam obsedenost s posedovanjem in kult koristnosti siromašita duha in s tem ne le ogrožata šole in univerze, umetnost in ustvarjalnost, marveč uničujeta tudi nekatere temeljne vrednote, kot so dignitas hominis, ljubezen in resnica. Abraham Flexner pa nas v svojem eseju, prvič prevedenem v slovenščino, opominja, da nas tudi znanosti učijo, kako koristna je lahko nekoristnost. Če bo Homo sapiens še naprej izločal brezinteresnost in nekoristno ter ubijal razkošja, ki jih ima za odvečna, je vprašanje, ali bo lahko človeštvo naredil bolj človeško. S predgovorom Borisa Pahorja. Prevod: Irena Trenc Frelih

 

Štirje časi - zimaŠtirje časi – Zima
Marko Uršič
S to knjigo avtor zaključuje obsežno filozofsko literarno tetralogijo Štirje časi, ki izhaja pri Cankarjevi založbi že od leta 2002. Njena rdeča niti so filozofsko-literarni dialogi in monologi, človeška in idejna srečanja med istimi štirimi glavnimi osebami tetralogije, poleg njih pa tokrat nastopajo še druge osebe, »od daleč sence, od blizu duše«. Premišljevanje o sodobnih virtualnih sencah našega časa, ki ga dopolnjujejo štiri slike iz zgodovine starega Egipta, o igrah svetlobe in teme je filozofski premislek o sami resničnosti ter o tistem, kar nas presega, kar je »onkraj« naše vsakdanje realnosti.

 

slikaPrelom, do katerega ni prišlo
France Bučar
Knjiga je poglobljen prikaz družbene stvarnosti, ki sta jo v Sloveniji v preteklih dvajsetih letih »tranzicije« ustvarile politična, gospodarska in znanstvena elita, ki so izkoristile zmedenosti in pasivnost vseh državljanov mlade države. Ti dogajanja spremljajo od daleč – kot da bi gledali film o propadu nekoga drugega in ne sebe, svojih sanj, svoje trenutne življenjske usode in svoje prihodnosti. Avtor tako v knjigi opravi refleksijo dogajanja oz. stanja v naši »prezgodaj rojeni« državi in nakazuje nujne korake z zahojene poti, če želimo obstati v sodobne globaliziranem svetu.

 

slikaLjubezen skozi zgodovino
Katarina Majerhold
Zakaj nam ni dovolj naša čutnost in vse, kar ta prinaša s seboj, in kako to, da o njej ne govorimo kot o ljubezni, no, morda le kot o erotični ljubezni, ki pa jo vseeno dojemamo kot podvrsto tiste prave, »poduhovljene« ljubezni? Kaj pravzaprav je ljubezen in zakaj govoriti o njej? Kako govoriti o njej? Vprašanje, ki se logično porodi za tem, je, ali je ljubezen brezčasni fenomen oziroma obstaja le ena prava ljubezen (prava definicija ljubezni) ali pa se skozi čas in po področjih spreminja?

 

slikaUpor - Arabska pomlad in evropska jesen
Boštjan Videmšek, fotografije Jure Eržen

Knjiga prinaša zgodbo – iz prve roke – o tem, kako se je Sredozemlje uprlo diktaturi in neoliberalizmu. Uvodnik knjige je napisal filozof Slavoj Žižek, avtor fotografij pa je fotoreporter Jure Eržen, ki skupaj z Videmškom že od leta 1998 sestavlja udaren poročevalski dvojec.

 

slikaŽivljenje v času konca
Slavoj Žižek

Razlogov za dvom ni več: globalni kapitalizem se naglo bliža dokončni krizi. Slavoj Žižek je prepoznal četverico jezdecev prihajajoče apokalipse: vseobsegajočo ekološko krizo, neravnovesja v gospodarski ureditvi, biogenetsko revolucijo in izbruh družbenih delitev in razhajanj. A zakaj, se sprašuje, konec kapitalizma mnogi doživljajo kot konec sveta, kako naj se zahodna družba sooči z obdobjem konca? V prodorni najnovejši analizi naših globalnih razmer nam Žižek sporoča, da se naši kolektivni odzivi na gospodarski Harmagedon ujemajo s stopnjami žalovanja: ideološko zanikanje, izbruhi jeze in poskusi barantanja, ki jim sledita depresija in umik.

 

slikaStrel sredi koncerta
Mladen Dolar

»Raznovrstnost Dolarjevega teoretskega delovanja je resnično osupljiva in sega od analize filozofskih tekstov (predvsem o nemški klasični filozofiji, strukturalizmu in sodobni filozo¬fiji), prek umetnosti (zlasti literature, klasične glasbe, opere, filma), izvrstnih razprav s področja Freudove ali Lacanove psihoanalize, do intervencij in posegov na področje znano¬sti (Gould), kulture in politike. Skratka, odlika Dolarjevih spisov je v tem, da so zabavno in hkrati poučno branje. So nekaj najboljšega, saj so napisani tako, da jim lahko sledijo čisti začetniki, neposvečeni, obenem pa med samimi pozna¬valci veljajo za izvirne in kompetentne.«
Peter Klepec

 

slikaProtestantistika
Marko Kerševan

Avtor na nov način in z novimi poudarki raziskuje, s čim in kako je protestantsko krščanstvo prek Trubarja in njegovih sodelavcev vplivalo na oblikovanje temelja slovenske nacionalne identitete, na nastanek slovenskega knjižnega jezika. Knjiga je tako strokovna in študijska referenca kot tudi aktualno branje. S svojo kritičnoraziskovalno razsežnostjo sodi v vrh sodobne slovenske protestantistike, z avtorjevo jasno zavzetostjo za »krščanstvo na protestantski način« pa je hkrati del sodobne slovenske protestantike.

 

slika Fojbe
Jože Pirjevec, Nevenka Troha, Gorazd Bajc, Darko Dukovski, Guido Franzinetti

Avtorjem je na podlagi poglobljenega študija uspelo osvetliti občutljive in nemalokrat sovražne odnose, ki so se v stoletjih razvili med Slovenci in Hrvati na eni ter Italijani na drugi strani. Najtežje trenutke v zgodovini pa so primorski in Beneški Slovenci izkusili v času italijanskega fašizma. Prav na ta del zgodovine italijansko zgodovinopisje in politika največkrat sistematično 'pozabljata' in krivdo za tragične dogodke ob koncu vojne pripisujeta izključno barbarskim' Slovanom, ki ogrožajo italijanski narod na vzhodni meji. Pirjevec s sodelavci je to sklenil končati enkrat za vselej in tako je nastala do zdaj najpopolnejša slika primorskih in istrskih fojb, ki ob prikazu posledic ne pozablja na vzroke, ki so privedli do njih. Knjiga odločno zavrne italijansko izkrivljanje zgodovinske resnice, v skladu s katerim Slovenci niso bili žrtve italijanskega fašističnega nasilja, temveč zločinci, ki so se po vojni surovo znesli nad 'nedolžnimi in nemočnimi' Italijani. Stvari so končno postavljene na pravo mesto, zato bi Fojbe moral prebrati prav vsak Slovenec! Prevod iz italijanščine: Lea Širok in Jože Pirjevec

 

slika Odprimo okna, zažgimo stare cunje
Matjaž Hanžek

Ali se mora človeštvo res vedno zaleteti v steno na koncu slepe ulice, da verjame opozorilom, da pot ni prava? Knjiga se loteva predvsem tistih družbenih problemov zadnjih dveh desetletij, ki so bili spregledani v družboslovnih raziskavah, predvsem pa pri razvojni politiki. Neoliberalni koncept, po katerem je trg najboljši regulator vsega, tudi družbenih odnosov in narave, je pripeljal do tega, da razen denarja nima vrednosti nič drugega. Zato bo potrebna sprememba celotne paradigme človekove umeščenosti v svet; tako fizični, družbeni kot kulturni in vrednotni.

 

slika Vojna terorja: deset let po 11. septembru
Boštjan Videmšek, fotografije Jure Eržen

Novinar Boštjan Videmšek že deset let v živo poroča iz vojne, ki je ubila sto tisoče ljudi, sprla civilizacije, zamajala imperij in svetovno gospodarstvo, hkrati pa vzpostavila platformo tretje svetovne vojne – vojne za energetske vire in vodo. Vojna terorja je poročilo pričevalca, ki je zadnje desetletje preživel na bojiščih novega časa: v Iraku, Afganistanu, Gazi, Pakistanu, Darfurju, Somaliji, Demokratični republiki Kongo. V njegovih zgodbah glavne vloge igrajo tisti, na katere režiserji vojne najprej pozabijo – mali ljudje.

 

slika Trikrat ne
Boris Pahor v sodelovanju z Milo Orlićevo

V pogovoru z zgodovinarko in italijansko novinarko Milo Orlić zaobjame tržaški pisatelj dolga in viharna obdobja polpretekle zgodovine. Med drugim spregovori o tragedijah preteklega stoletja in svojih izkušnjah s tremi velikimi totalitarizmi 20. stoletja: fašizmom, nacizmom in komunizmom. Spominja se otroštva in vzpona fašizma v Trstu, vojne, taborišč smrti, ljubezni in kulture v prvih povojnih letih, taboriščne in politične deportacije. Prevedla: Marija Kacin

 

slikaPoskusiti znova - spodleteti bolje
Slavoj Žižek

Izjemno zanimanje za popularno izdajo besedil našega najbolj znanega filozofa, je rodilo standarno izdajo ‘vodnika po Žižku’. Njegovi zapisi, ki se nanašajo na analizo družbe in sodobnega funkcioniranja družbene vezi,bralcu ponujajo rdečo nit skozi labirint številnih tekstov, ki so v zadnjih dveh desetletjih izšli predvsem v angleškem jeziku. Izbor zaokrožajo spisi o politiki.

 

slika
Izbira

Renata Salecl

Vsak dan nas z vseh strani prepričujejo, da je naše življenje odvisno od izbire. Občutek imamo, da identiteta, tako kot izdelki na policah supermarketov, kot kariere in odnosi, samo čaka, da jo izberemo. A ta domnevna svoboda se v resnici lahko sprevrže v hud strah ter občutke neustreznosti in krivde. Izbira Renate Salecl razlaga, kako je poznokapitalistična krilatica »bodi ti« lahko tiranija, ki vodi v še hujši nemir, vztrajanje pri izbiri kot zgolj osebni kategoriji pa ovira za družbene spremembe.

 

slikaOdnos kot jedro spoznanja
Jana Rošker

Knjiga, ki je pred vami, nudi drugačen vpogled v pisano panoramo kitajske idejne zgodovine, ki sega vse od antičnih protofilozofskih klasikov pa do sodobnih sintez evroameriške in postmaostične miselnosti. Vodi nas do uvida v posebnosti kitajskega iskanja Spoznanja, ki je vselej umeščeno v optiko strukturnih razmerij med človeško individualnostjo in svetom. Avtohtone kitajske filozofije so namreč vseskozi temeljile na strukturnem razumevanju realnosti.

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Komentarji

Naročanje

Vse izdaje Cankarjeve založbe lahko naročite na Emka.si

Emka.si

Spremljajte nas!

Facebook  Pinterest

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika slika
slika slika slika slika

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.