Proti toku
Dušan Jovanović
Čitanka Dušana Jovanovića predstavlja predvsem kot esejista. Osebno in angažirano pisanje sestavljajo primeri in epizode, nabrani iz življenja in turbolentne družbene klime, dopisovanja s prijateljico iz novinarskih vrst, brane in udarne kolumne, predelane in drugače zaostrene za esejistične potrebe, vsakokrat prilagojene prav posebnemu in do konca individualnemu, času podložnemu pogledu. Avtor izbora je Matej Bogataj.

Navodilo za hojo
Kajetan Kovič
Čitanka, za katero je besedila avtor izbral sam, ga predstavlja v vseh naštetih zvrsteh. Izboru poezije delajo družbo legendarne pesmi o mačku Muriju in njegovi mačji druščini ter nekaj izbranih proznih odlomkov za otroke, odlomki iz romanov ga predstavljajo kot prozaista, izostala ni niti esejistika. Prevodi Rilkeja in Prešernovih nemških pesmi pa spomnijo bralca na Kovičev prispevek pri posredovanju nemške poezije. Spremno besedo napisal Boris A. Novak.

Sedel sem sam in srkal svoj čaj
Drago Jančar
Pričujoča čitanka prinaša prerez skozi bogati, impozantni opus kritičnega intelektualca in socialno senzibilnega pisatelja, celovit mišljenjski lok, ki se pne od svobodnjaškega ugovora zoper zasužnjeni um in dogmatsko pamet, kakršna sta pod konec stoletja vladala v deželah uresničene ideološke utopije, do bridko posmehljive replike na vsakršne abotnosti postmodernega individuuma iz prve dekade tretjega milenija našega štetja. Spremno besedo napisal Jaroslav Skrušny.

Oprostite, vaše življenje ne obstaja
Dušan Dim
Znanstvenofantastična pripoved o možnostih avtonomnega odločanja v svetu, kjer je tehnologija postala človekov najzvestejši spremljevalec. Dobesedno. Vsi člani skupnosti imajo televizijo, računalnike, identifikacijske kartice in snemalne naprave s posebnim čipom vgrajene kar pod kožo. Dobra novica za vse, ki izgubljajo bančne kartice? Drži. A precej slaba za tiste, ki želijo zase zadržati kakšno skrivnost.

Oči
Andrej Makuc
Svet Oči, kot tudi sicer otroški svet, je poln zamolčanih krutosti. Kadar družinski oče odnese pasje leglo na pot brez vrnitve, ko se vaška skupnost zbere k uboju konja ali pokončanju potepenega psa, vse to na obrobju, nekako zunaj vidnega polja odraslih, zmeraj spremljajo otroške oči. Kasneje se otroci tudi sami spremenijo v mučitelje in žrtve. V naivno krutih igrah brez pravil postajajo nedolžni sadisti, ki včasih boleče plačajo svojo lahkomiselnost. Ena najlepših zbirk kratkih zgodb, kar jih je dala slovenska književnost za mlade – bolj izkušen bralec pa bo, če bo pogledal v oči, strmeče izmed vrstic, lahko uzrl bolj metafizične globine.

Svoboda belega gumba
Milan Dekleva
Novinarko v zrelih letih, na drugem koncu planeta doseže vest o nenadni smrti njenega moža, vrhunskega slovenskega biogenetika. Dogodek sproži vrsto dvomov in spominskih asociacij. Ko se skuša junakinja dokopati do resnice, se zapleta v blodnjak svoje preteklosti, preteklosti odnosov do zdaj že odraslih otrok, do očeta, ki je bil v času komunizma obsojen na družbeno osamo, ljubljene (a nesrečne) mame, moževega sodelavca (in ljubimca) itd. Posamezna poglavja romana, ki se odvijajo v živopisnih svetovnih prestolnicah in tudi v pozabljenih mestih, so intimna detektivska zgodba in literarna kronika prelomnih družbenih, znanstvenih in kulturnih trenutkov polpretekle in sodobne zgodovine.

Tapkanje na mestu
Gregor Rozman
Zbirka kratkih zgodb se dogaja v negotovem času, ko mora vsakdo poskrbeti zase, in v nevarnih krajih, kjer se ne ve več, kdo so dobri fantje in katere so poredne punce. »Čeprav smo imeli manj, je bilo odraščanje v socializmu lepše, verjetno zato, ker zna biti življenje odraslega zdaj, ko imamo več, preveč zahtevno. V klopeh so nas učili bratstva in enotnosti, potem pa smo se v kombinezonih znašli v hipermarketu.«

Odlagališče
Vesna Lemaić
Odlagališče je roman o bližnjem svetu, ki ga še nismo opazili. Navdih črpa iz resničnih odlagališč elektronskih izdelkov in iz družbe, v kateri proizvodnja produktov in skladiščenje odpadkov pripadata socialnemu robu, potrošnja in blaginja pa ljudem s politično in ekonomsko močjo.

Hotel Andro.gen
Janja Rakuš
Kako je z zasmrtnim življenjem? Ob številnih svetih knjigah, znanstvenih raziskavah in čisto vsakdanjih spekulacijah je seveda hvaležno gojišče za to vprašanje tudi literatura. V hotelu Andro.gen, nekakšnem sodobnem limbu, se zbirajo duše na poti iz ene v drugo resničnost.

Sobotne zgodbe
Mirana Likar Bajželj
Človek, ki mu iz tujine priklicani upravitelj zapira tovarno. Človek, ki se je ilegalno spravil čez mejo, kjer streže na trajektu in čaka, ali ga bodo vrnili v domovino. Starec, ki ob večerih na piranskem glavnem trgu izvaja piruete na rolerjih. Deklice, ki jih telovadni učitelj otipava na vsaki uri. Usode, ki se spremešajo drugače, kot so ljudje pričakovali. Kratke zgodbe majhnih dogodkov in velike suverenosti, ki pretresajo naše življenjske obrazce.

Parnik trobi nji
Boris Pahor

Trst v tridesetih letih preteklega stoletja, ko je slovenska manjšina okusila najostrejše fašistično preganjanje. Mlada ljubezen med Emo in Danilom se preplete z njuno ideološko, politično in narodnostno zavestjo, ljubezenski sestanki s skrivnim delovanjem prepričanih narodnjakov. Silnice zgodovine zbližujejo in razdružujejo protagonista: Danilo mora kot italijanski vojak v Afriko, Emina pripoved pa se izteče v zaporu.

Grmada v pristanu
Boris Pahor

Novele orisujejo leta najhujšega fašističnega pritiska na primorske Slovence. Skozi pogled otroka, ki nikoli ne bo pozabil rdečega odseva plamenov gorečega Narodnega doma. Skozi stisko in ponižanje šolarja ob nemoči, da bi spregovoril v tujem jeziku. Skozi zgodbo o pevovodji Lojzetu Bratužu, ki so ga fašisti prisilili piti strojno olje, zaradi česar je umrl. V vsem avtorjevem opusu o fašističnem nasilju so prav te zgodbe najbolj neposredne, napisane s presunjenostjo in začudenjem, pa tudi s tiho trmo in zanosom.

Knjiga
Jani Kovačič

To je nenavadna knjiga, iz katere razbiramo tvorno sodelovanje med avtorjem in oblikovalcem. Navidezno neambiciozna zunanjost, oblečena v knjigoveško platno, opremljeno z velikimi rdečimi črkami, spominja na estetiko slovenske "klasike". Knjiga je odlično tipografsko obdelana, literarne vsebine ne nagovarjajo le klasično verbalno, pač pa knjiga bralca osvoji z izdelano celostno oblikovanostjo.

Glas
Aleksij Kobal

"V Industrijsko cono je vstopil, da bi iz svojih zapuščenih delov sestavil samega sebe." V razvojnem romanu spremljamo Klesjo, ustvarjalca podob in glasbe, ki razmišlja, kako urediti "projektor z razmetanim šaržerjem diapozitivov". Spomin se prepleta z izkušnjo, vsakdanjik s skrajnostmi. Zdi se, da se Klesji odprejo nove možnosti, ko spozna, "da je božanskost ravno tisto tvoje podzemlje", ko iskateljstvo ni več visoko privzdignjeno, temveč se prizemlji.

Opazovalec
Evald Flisar

Roman, osebna izpoved sodobnega sedemnajstletnika, ki veliko bere (čeprav pri pisanju nerad uporablja ločila), je zgodba o poskusu mitologizacije življenja, ki se je komaj zares začelo in ki naj ne bi (po prepričanju k internetnim diagnozam nagnjenega junaka) trajalo dlje kot dobro leto. V ta omejeni čas trajanja hoče mladi pripovedovalec stlačiti vse, kar človek lahko naredi in doživi v razdobju osemdesetih let.

Mala šola muharjenja
Andrej Lupinc

Ribiči slovijo kot ljudje, ki v pripovedih lažejo – no, vsaj pretiravajo. Lupinčeva zbirka kratkih zgodb pa predvsem preseneti z vedrino pripovedovalca, ki je veliko v stiku z naravo, in drobnimi modrostmi, utrnjenimi ob različnih priložnostih. Njihova ambicija ni razpredati niti pripovednega tkanja, temveč slediti pristni, doživeti človeški usodi.

Popularne zgodbe
Vesna Lemaić

Kratke zgodbe se spogledujejo z elementi najrazličnejših popularnih žanrov, od sentimentalke do grozljivke, in jih vse temeljito prekvasijo z zavedanjem o načinih obstoja književnosti na začetku novega tisočletja. Elvis Presley v teh zgodbah podaja roko vojnim veteranom, bizarne ljubezni se prevesijo v drobne medčloveške bližine, ki osmišljajo življenje v času izpraznjenjih zgodb.

Pesem o kralju Matjažu
Bogdan Novak

Ljudski junak kralj Matjaž je z osamosvojitvijo nekako izgubil svojo simbolno aktualnost, ostaja pa se vedno ena glavnih bajeslovnih postav slovenskega izročila. Bogdan Novak, avtor uspešne sage Lipa zelenela je, je ustvaril ep, ki legendo razširi in dopolni z detajli.

Opoldne nekega dne
Vinko Moderndorfer

Rdeča mesečina
Dušan Dim

»Ivo. Hotela sem, da veš ... Kljub tistemu. V torek ponoči je Milana povozil vlak.« Besede, zaradi katerih se cinični Ivo Černigoj, 36, vrne v mesto, kjer sta s pokojnim Milanom skupaj odraščala, skupaj odkrivala košarkarske trike, si skupaj v najstniški vročici kristalno jasno predstavljala scenarije drugačne prihodnosti. Kjer sta skupaj ... Od takrat so minila leta. Leta bežanja. Bežanja od stika, prijateljstva, resnice. In zdaj je Ivo pripravljen zbežati še enkrat. Dokler ne zagleda oči ženske, ki jo je ljubil.

Hit poletja
Feri Lainšček

Tina, študentka farmacije, pusti študij in se vrne domov, na Štajersko. Maksi, ne najbolj uspešen lokalni menedžer, jo pomaga spraviti na glasbeno pot in zdi se, da sta ji slava in uspeh zagotovljena. A nezadovoljstvo njenega fanta Matja­ža in brezobzirnost glasbene ‘scene’ jo kmalu poučita, da so sanje eno, resničnost pa nekaj čisto drugega.

Šolniški kruh
Andrej Makuc

Kratke zgodbe izza katedra in iz zbornice ter obzborničnih prostorov pripovedujejo o psihologiji in etiki pedagogike v srednje velikem mestu. Tukaj ni zgodb o mladostniških tolpah in ekscesih – prevladujeta ednina in dvojina in včasih bolj, včasih manj prikrito spoznanje, da sta učitelj in dijak vendarle na isti strani življenja.

Tadejev dež
Orlando Uršič

»Nekoč je živel deček, ki je sovražil olje«, se prične razvojni roman iz časov proletariata in krajev težke industrije. Tadej je zaznamovan z osebnostno posebnostjo, ki ga razlikuje od drugih fantov njegove družbe, z njimi pa ga druži brezizhodnost položaja. Razpet med oznanjano enakostjo vseh ter resničnimi predsodki in preprekami, ki mu onemogočajo prehod s socialnega dna v človeku primernejše življenje, najde osmislitev v igranju šaha in občudovanju skrivnostnega genija te igre, Američana Bobbyja Fischerja. Vendar je Amerika daleč, železarna pa blizu in Tadej morda nikoli ne bo prišel na šahovsko olimpiado, kakor si želi.

Hava
Boštjan Potokar

Roman Hava je prišel med finaliste natečaja za najboljši roman iz sodobnega življenja, ki ga je Cankarjeva založba razpisala leta 2006, in ni uveljavil le novega pisateljskega imena, temveč tudi zvrst, ki v sodobnem slovenskem leposlovju skorajda ni zastopana: fantazijo. Vendar se Hava ne zadržuje pri žanrskih obrazcih, temveč jih pomika v čudno domačen kontekst psihološke grozljivke s političnimi temelji: ženski se premikata po nadrealistični pokrajini, v kateri se dogaja vse mogoče.

Ostali aktualni naslovi

• Hiša Cankarjeve zaveze, Tone Pavček
• Cinober, Felc Jože
• Nino iz sanj, Marko Pristov
• Odveč srce, Brina Svit
• Stol za enega, Izto Geister
• Razmišljanja o Sloveniji, Bojan Grbovšek
• Odprla sem oči in šla k oknu, Vinko Möderndorfer
• Bužec on, bušca jest, Marjan Tomšič
• Ujemanja, Jasna Blažič
• Štirje letni časi - Poletje, Marko Uršič
• Popkorn, Andrej E. Skubic
• Tretji Svet, Suzana Tratnik
• Perpetuum Mobile, Janez Kajzer