Izvirna proza

 

PreobrazbePREOBRAZBE
Tone Peršak
Preobrazbe so roman o soočenju s seboj v času krize, ki jo najbolje opredeljuje dejstvo, da je to čas pubertete in hkrati čas, ko je tudi samemu junaku jasno, da je v prelomnem obdobju, ko se odloča o njegovi prihodnosti, on pa se nikakor ne more posloviti od preteklosti. Zato ve, da je ključno zanj, da sploh spozna samega sebe, ugotovi, kdo je in kakšen je v resnici. Pri tem ob poskusu odkrivanja in iskanja sebe spoznava, da ni en sam in celovit, ne stanovitna in za vselej vzpostavljena osebnost, temveč je neobvladljivi preplet iluzij o sebi, številnih zgledov, od literarnih junakov do realnih oseb. Preobrazbe se navezujejo na Peršakov opaženi roman Usedline (2013) in ob intenzivnosti vpogleda v dinamiko oblikovanja osebnosti predstavljajo tudi zanimiv opis preobrazbe slovenskega podeželja pred dobrega pol stoletja.

 

knjiga Tempirana bombaTEMPIRANA BOMBA
Blaž Kutin
Dvajset kratkih zgodb sveže, humorno, pronicljivo in včasih tudi melanholično obravnava življenje, kot ga živimo v današnjih časih. Njegovi junaki, pa naj gre za disfunkcionalno družino, neuspešnega filmskega režiserja, starejšo gospo, ameriškega polkovnika, mlado turistko ali pa odtujen zakonski par, imajo pogosto velike sanje, a malo nadzora nad svojo usodo. To je namreč svet, kjer se stvari dogajajo in dogodki nizajo, ne da bi te kdo vprašal za mnenje. Svet, v katerem nikoli ne veš, ali te bo morda posvojila Angelina Jolie ali pa bo z neba nate padel koncertni klavir. Preostane ti le, da nekako poskušaš plavati s tokom.

 

GradišnikEVOLUCIJA ZA REJCE LJUBITELJEV MALIH ŽIVALI
Branko Gradišnik
Knjiga za ljubitelje živali, ki temelji na domislici, a jo hkrati tudi presega. Žanrsko raznovrstna besedila so razvrščena namreč glede na položaj nastopajoče vrste na »drevesu življenja«, od virusov v uvodnih Navodilih za uporabo človeka pa do Krpanove kobile v skoraj sklepnem Tinpanu. V globinah pod površjem domislice se v epifaničnih pobliskih kaže evolucija avtorja in njegovega pisanja od umetnega k življenjskemu, od izmišljanja k izpovedovanju, od pozerstva v prostodušnost. (Besedila so namreč nastajala in se spreminjala skozi 4 desetletja!) Pot v avtentično je napeta pustolovščina, saj v življenju in pri pisanju nenehno prihaja do mutacij, ki so nujni pogoj vsake evolucije. O njih nam današnji Gradišnik pripoveduje s humornim in/ali sočutnim uvidom, ki dela knjigo enkratno in neponovljivo natanko do mere, do kakršne je enkratno in neponovljivo vsako življenje.

 

HišaHIŠA
Ivana Djilas
V sočnem romanu, polnem pikrega humorja, se bodo zagotovo prepoznali številni bralci in bralke. Pred nami je lepa hiša z belimi polkni, keramičnim petelinom na strehi in češnjo na vrtu. Ampak družina si te hiše zaradi kredita in nerednih prihodkov ne more več privoščiti. Treba jo bo prodati in se evakuirati, preden bo prepozno. Junakinja, ki vzame stvari v svoje roke, kaj hitro spozna, da to ne bo šlo zlahka, da se je naš svet zataknil. Sploh lahko izstopimo iz začaranega kroga, v katerem smo se znašli? Prodaja doma tako odpira širša vprašanja o družbeni krizi, ki kaj zlahka preraste tudi v družinsko krizo. V sočnem romanu, polnem pikrega humorja, se bodo zagotovo prepoznali številni bralci in bralke.

 

Dvojna napakaDVOJNA NAPAKA
Andrej Hočevar
Četudi so mogoče videti resnične, to niso zgodbe, kot jih piše življenje. V njihovem središču je avtorju sumljivo podobni pripovedovalec, ki z nevsiljivim občutkom za jezik, panoramskim pogledom in smislom za (samo)ironijo sodeluje pri vznemirljivih vsakdanjostih, kot so ponavljajoči se prepiri med moškim in žensko, partija namiznega tenisa ali vprašanje najboljšega bureka oz. seksa. Pri tem obdela časovni razpon od otroštva, kjer vidi fantka, kako kuka skozi luknje v slačilnicah na bazenu, do približno predvčerajšnjim, ko si ob požirku piva odpočije od družine, ne vedoč, da ga bo že naslednji posrkal v resno debato o najboljšem poletju. Hočevarjeva sproščena proza se občasno sicer spogleduje z esejem, vendar jo še bolj zaznamuje veselje nad fabuliranjem, ki iz posameznih pripetljajev spleta duhovite zgodbe. Andrej Hočevar (1980) je pesnik, kritik, esejist in urednik. Je avtor petih pesniških zbirk. Raziskoval je povezave med poezijo in glasbo, v glavnem improvizirano. Nekaj časa je bil dejaven tudi kot glasbeni kritik za tisk, radio in splet.

 

Kam bi dala takle danKAM BI DALA TAKLE DAN
Metka Lampret
Liki v kratkih zgodbah, od otrok do starih ljudi, prihajajo iz različnih družbenih okolij, tudi takšnih, ki v sodobni slovenski književnosti le redko pridejo do glasu. Vsak po svoje so malo neprilagojeni in ne dovolj vključeni v skupnost, v kateri morajo živeti. Ob branju njihovih dogodivščin se bralec premika od smeha proti solzam in spet nazaj. Je umirajoči Polde res ubil ženo? Je nespečna in nesrečna soproga, ki prisluškuje v noči, odpustila prešuštniku? Sta deklici na dolgem potepu prišli v obljubljeno deželo? Metka Lampret (1949) je pričela pisati po upokojitvi. Skoraj vse zgodbe je brala na literarnih dogodkih (prozni mnogoboji, Prebranec, JSKD itd.) in si na koncu oddahnila. Publika je ni izžvižgala. Še več: za svoje zgodbe je dobila več literarnih nagrad. To je njena prva knjiga.

 

sLOLvenski-klasikisLOLvenski klasiki 1
Boštjan Gorenc Pižama
Avtor je v svoji knjigi omrežil 50 literarnih klasikov in njihovih del - prizanesel ni niti Prešernu niti Muci copatarici – in jih (spletno) interpretiral času primerno. Zdaj boste končno izvedeli, kdo lajka Uršiko Zalo na Face­booku, kakšen mail je s CSD-ja dobila požrešna vrabčevka, ki je »vse proso za sineka sama pozobala« in kaj o zvezdniku in poslovnežu Martinu Krpanu pišejo tračarski časopisi.

 

Besede nad oblakiBesede nad oblaki
Evald Flisar
Na dolgem letu iz Londona v Singapur drug poleg drugega sedijo zakonci, partnerji, sorodniki, pa tudi popolni neznanci. Zapletajo se v sprva vljudnostne, kasneje pa vse bolj dramatične pogovore, in začne se kazati, da so nekateri potniki na nenavaden način in morda celo usodno medsebojno povezani. Pred nami sta pretežno v dialogih napisana in stopnjujoče dramatična raziskava razdrobljenosti sodobne človeške misli in katalog zvijač, ki se jih poslužujemo v medčloveških odnosih, pred nami je mešanica detektivske negotovosti, tragedije, smeha in posmeha. Med dvanajsturnim poletom skozi idejno zgodovino človeštva nas spremlja vse bolj mučno vprašanje: bomo strmoglavili? Ali bomo varno pristali?

 

Telo iz črkTelo iz črk
Milan Dekleva
Kratki roman Telo iz črk je navdahnjen z osebnostjo Alme Karlin (1889–1950) in njeno komaj verjetno življenjsko zgodbo. V njem se prepletajo strast do pisanja, ljubezen in duhovno potovanje v teozofijo. Roman je razdeljen na tri dele, ki se osredotočajo na dramatične prelomnice v Alminem življenju: leta od 1910 do prve svetovne vojne (London, Kristianija), začetek potovanja po svetu (1920, Genova, Arequipa) in čas po vrnitvi domov (1932 do 1944, od srečanja z Gamelinovo do odhoda v partizane). Kljub nekaterim trdnim zgodovinskim sidriščem pripovedovalca vodita domišljija in intuicija, s katerima izrisuje portret drzne, pogumne in nadarjene junakinje v spopadu z naraščajočo brutalnostjo prejšnjega stoletja. Žlahten roman o žlahtni ženski in njeni bridki usodi.

 

GaražeGaraže
Urban Vovk
»Knjiga, ki jo imate v rokah, se začne z lokalno vinjeto, pravzaprav je bolj ali manj njeno celotno ozemlje lokalno, ki pa ima vse lastnosti univerzalnega, in potem potujemo skozi neko življenje, ki se bere na različne načine; včasih skoraj kot esej, ali pa kot spomin, ki ostaja spomin, ali pa kot spomin, ki po neki čarovniji prehaja v zgodbo, potem pa spet kot čista, dih odvzemajoča izmišljija, vse pa je napisano suvereno, jasno, arhitektonsko in dramaturško premišljeno, včasih ironično, smešno, da se tolčeš po kolenih, in potem do bolečine iskreno in razkrivajoče. Skrajno pogumno. Ja, ko človek bere Garaže, si nekako oddahne, se nasmeji, ker ga preplavi upanje in začne sanjariti, kajti knjiga radodarno ponuja točno tisto, kar v slovenski prozi tako pogrešam: fino, toplo človečnost in z njo povezano prepričljivost; objem.« Uroš Zupan

 

Rdeči trikotnikiRdeči trikotniki
Boris Pahor v sodelovanju s Tatjano Rojc
Tragična taboriščna izkušnja predstavlja eno osrednjih tem celotnega opusa Borisa Pahorja. Najnovejša knjiga Rdeči trikotniki enega najbolj angažiranih pričevalcev našega časa je izšla ob avtorjevem 102. rojstnem dnevu in zapolnjuje vrzel v pripovedi o političnih deportirancih, med katerimi je bil tudi pisatelj sam. Kot pripadnika slovenskega odporniškega gibanja v Trstu so ga aretirali celo Slovenci, kolaboracionisti v uniformah, ga mučili in zasliševali …

 

slikaDva brata, trije svetovi
Monika Žagar
Romansirana biografija avtoričine družine Žagar, ki je v začetku prejšnjega stoletja na Notranjskem razvila uspešno družinsko lesno industrijo. Osrednji del knjige govori o ideološki razcepljenosti med bratoma v med- in povojnem obdobju ter o konkretnih in skritih posledicah odvzema velikega premoženja po koncu vojne. Zgodba je osebna in hkrati tipično slovenska: v prelomnih trenutkih je ideologija postavila med brata globok prepad. Avtorica ob raziskovanju preteklosti te razdvojenosti ne poglablja, skuša jo razumeti in preseči. To ji je odlično uspelo s prepričljivimi večplastnimi liki, napeto dramaturgijo, predvsem pa s poetičnim in odprtim koncem. Prepriča nas, da je zgodba močnejša od ideologije, sedanjost pomembnejša od preteklosti.

 

Domorodje naslovnica knjigeDomorodje
Jože Horvat
Štiri zgodbe o ljudeh in zemlji v dramatičnih zgodovinskih okoliščinah, četudi že v mirnem času, štiri zgodbe o strasteh in ljudeh, ki iz svojih korenin čutijo resničnost nad sabo in je ne morejo dojeti. V sporu so z oblastjo, očarani od sveta in njegove lepote ter žrtve ljubezni, ki jim daje smisel. Usoda »malega « posameznika na ravnini in naš sodobni čas je vnanji okvir, v katerem se konkretizirajo liki teh zgodb na vzhodnem, prekmurskem robu slovenskega prostora; opisani s pogledom, ki išče v njih varovano skrivnost – in radovednost pri bralcu.

 

slikaSlovenski obraz
Brina Svit
Brino Svit, pisateljico, ki že dolgo piše tako v slovenskem kot v francoskem jeziku, v Sloveniji dobro poznamo po knjigah Moreno, Con brio, Smrt slovenske primadone, Odveč srce, Coco Dias ali zlata vrata, Hvalnica ločitvi in Noč v Reykjaviku. Tokrat se bralcem ne predstavlja z romanom, temveč z besedilom, ki mu je težko določiti žanr. Gre za pripovedi in zapise o Slovencih druge ali tretje generacije, ki so jih odločitev, usoda ali zgodovinsko naključje pripeljali v Buenos Aires, pospremljene in ritmizirane s fotografskimi portreti.

 

slika Benetke, zadnjič
Milan Dekleva
Benetke, romarsko središče vsega sveta – in stičišče neštetih svetov, ki trčijo, ko se pretakajo skoz mesto na vodi. Zagatni čas med prvo in drugo svetovno vojno, v senci fašizma. In štiri človeške postave. Ona, Slovenka, svetovljanka in polnokrvna ženska, umetnica in pianistka. On, že potisnjen med njene bivše, logik in matematik. In praktična rezonerja, ameriški pisatelj in italijanski pesnik, za okvir zgodbi in času. Nenadejano so se znašli skupaj v zgodbi, v katero sta jih zapletla državno nasilje in nacionalni odpor …

 

slika Ljubezenski vrtiljak
Zoran Šteinbauer
Zoran Šteinbauer je zbudil pozornost z romanoma Ukradeno sonce (2008) in Izgubljeni gozd (2012), ki se vsak po svoje poglabljata v psihologijo posameznika, prikrajšanega za čustveno naklonjenost okolice. Obakrat je pisatelj našel izhod v vseobsegajoči in iskreni ljubezni. V svojem tretjem proznem delu, Ljubezenskem vrtiljaku, je v sredo spet postavil posameznico, zavezano ljubezni in njenemu nesebičnemu širjenju, le da je tokrat iz labirintov osebnih iskanj stopil na svetlo, med prebivalce majhnega mesta, in jih skozi ljubezenske izzive in izlive, skoz drobne škandale in velike zadrege, preko predsodkov in strahov in zagat, pripeljal do srečnega spoznanja o odprtosti bivanja v ljubezni. prijetno, tudi zabavno, z ljubeznijo napisana knjiga z veliko svetlobe.

 

slika V Sibilinem vetru
Alojz Rebula
Roman V Sibilinem vetru (1968), ki velja za najvišji dosežek Rebulovega opusa sploh, je ponovno izšel ob pisateljevi devetdesetletnici. Dogajanje v romanu je postavljeno v čas rimskih vojn s Kvadi, Parti in Sarmati. Zgodbo svojega življenja pripoveduje starec Nemezian, čigar rod je živel v okolici Ptuja in je padel v sužnost, potem ko se je uprl rimskim osvajalcem. Ker je bil pameten, ga je gospodar, tribun Kvint Furij Apulej osvobodil in poslal skupaj s sinom Lateranom študirat v Grčijo.

 

slikaSto romanov in nekaj komadov
Uroš Zupan
Sto romanov in nekaj komadov je esejistična knjiga, ki se približuje prozi. Je nekakšno raziskovanje, skoraj hvalnica branja in poslušanja, pa tudi potovanje od otroštva proti zreli dobi, natančen opis postaj, na katerih se ustavlja pripovedovalec. Med njimi so kultna zbirka Sto romanov, gigantska vrata za vstop v svetovno književnost, Piki Jakob kot otroška klasika, Peto nadstropje trinadstropne hiše kot satirična klasika, Milan Kleč kot klasika sam po sebi, Hermann Hesse kot razstoličena klasika … Temu sledijo komadi in z glasbo je zgodba podobna kot s književnostjo. Postaje so včasih znane, včasih bolj skrivnostne, a v večini primerov prav tako klasika. Sto romanov in nekaj komadov je preplet dveh svetov, sveta književnosti in sveta glasbe, je zgodba o ljubezni in vzvišenih trenutkih, ki naj bi jih pisanje obvarovalo pred časom in pozabo, in seveda tudi zgodba o klasiki. Njen zagovor. Zagovor klasike.

 

slika Dvoživke umirajo dvakrat
Zoran Knežević
Zbirka kratkih zgodb Dvoživke umirajo dvakrat prinaša svež vpogled v življenje priseljencev iz bivših jugoslovanskih republik, hkrati pa se ne ustavlja le ob njih. Pripoved je neposredna in ne potrebuje okrasnega plastenja, saj s svojim načinom podajanja zgodbe osvoji bralčevo pozornost in čustveno motiviranost. Knjiga pogumno razkriva življenja neznancev in neznank, ki živijo poleg nas in jih poznamo le na videz, katerih zgodbe pa so zgovorne in pripomorejo k medsebojnemu razumevanju in sobivanju.

 

slikaTelovadci nad prepadom
Matjaž Lunaček
V knjigi se prepletajo trije tematski prameni: - kritični razmisleki o Slovencih – identitetni, socialni, kulturni in politični vidik; - z velikani svetovne književnosti in filozofije povezani razmisleki o človekovi identiteti ter smiselnosti njegovega bivanja in delovanja v svetu, ki ga obdaja; - razmišljanja o potrošniški družbi 21. stoletja, o zabrisani meji med vlogama moškega in ženske v njej ter o mladih, ki so »izgubljena generacija« v praznini brez prihodnosti.

 

slikaŽupanski kandidat Gams
Roman Rozina
Kaže, da županski kandidat Romana Rozine vzame geslo, da je politika delovanje v imenu ljudstva, zares – v svoji avtomehanični delavnici nagovori brezdelnega Dejana, naj mu vodi volilni boj. Nagrada je primerna kandidatu: generalna obnova dotrajane katrce, pa tudi mehanik Gams se obnaša, kot da bi hotel obnoviti čase, ko je bilo še mogoče verjeti, da je oblast ljudska. Morda pa si ta amater med političnimi profesionalci le želi izpolniti dolgoletno željo, postaviti v svoji občini dirkališče, kakršnega ni daleč naokrog?  Gams ni edini v tej komediji zmešnjav, katerega nameni in motivi niso povsem razvidni – v dinamično spisani in preobratov polni družbeni zgodbi ima vsak od nastopajočih še svojo skrito osebno. Roman Rozina zgodbo o politiki v dolini šentflorjanski izpisuje v maniri duhovite satire, s posluhom za žive like, živ dialog in žive probleme. Le kaj bo zmagalo na naslednjih volitvah?

 

slikaNoč v Reykjaviku
Brina Svit
Je prepričana, da se ne moti? Ali res misli plačati moškega, da bo preživel noč z njo? Moškega, ki ga je srečala pred tednom dni v Buenos Airesu in ga komaj pozna? Tu, sredi te zemlje ognja in ledu? Sredi ničesar? Ime ji je Lisbeth Sorel. Njemu Eduardo Ros. Zemlja ognja in ledu je lahko samo Islandija, in to pozimi, ko traja dan le nekaj ur in se naredi noč sredi popoldneva. Ta, ki jo bosta preživela skupaj, bo gotovo njuna najdaljša in najtemnejša. In ob njenemu prehodu v dan najbolj svetla, skoraj čudežna. Pisateljica Brina Svit se je rodila v Ljubljani, od leta 1980 pa živi in ustvarja v Parizu. Noč v Reykjaviku je njen peti roman, ki ga je napisala v francoščini.

 

slika Pod srečno zvezdo
Sebastijan Pregelj
Trst, danes. Slikovito orisani junaki, ki poosebljajo banalnost zla. V svetu, prepojenem z nizkimi strastmi in mržnjo do drugega in drugačnega, romunski par na poti v boljše življenje nima prav veliko možnosti, da ga tudi doseže. Psihološka in družbena analiza zla vrta od današnjika do časov fašizma in znova potrjuje, da se hudič, kot vedno, skriva v detajlih. Sebastijan Pregelj, 1970, je doslej objavil štiri zbirke kratke proze in tri romane: Leta milosti (2004), Na terasi babilonskega stolpa (2008) in Mož, ki je jahal tigra (2011) – vsi so bili uvrščeni v ožji izbor za nagrado kresnik. Avtorjeve kratke zgodbe so dobile mesto v antologijah v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu.

 

slika Umetne muhe in druge laži
Andrej Lupinc
Naslov knjige nas vodi v fantastične svetove ribiških pripovedi: umetno in lažno je pač temelj barvitega zgodbarstva. A Lupinčeve kratke zgodbe ne ostanejo pod gladino rek in zatokov. Njihova domišljijska energija jih razmeče povsod in čim bolj navadni so trenutki in kraji, tem bolj razkošno jih obsvetita avtorjeva domišljija in jezik. Lupinčeve bravure so neusahljive, neologizmi košati in zaradi resnobe, s katero jih izgovarja, včasih smešni na smrt. To je knjiga, ki se ne bere, ampak se jo prediha.

 

slikaTako sem živel, Stoletje Borisa Pahorja
Boris Pahor
Biografija stoletnika Borisa Pahorja je obenem zgodba enega najbolj burnih stoletij v človeški zgodovini. Avtor je s svojimi jasnimi stališči in angažmajem vseskozi izzival trenutne oblasti in se znašel na najbolj nevralgičnih vozliščih, tako da potovanje z njim izrisuje celoten dvajseti vek.

 

slikaUsedline
Tone Peršak
Usedline so se spočele iz misli, ki je avtorja obsedala vrsto let, čeprav je ni znal dovolj ustrezno izreči, dokler je ni tudi zanj na nekem literarnem srečanju v Beogradu povsem nedvoumno artikuliral György Konrad v obliki izjave: »Spomin je vedno fikcija.« Po drugi strani je avtorja zaznamovala Sokratova zapoved: »Spoznaj sam sebe!« Gre za neke vrste razvojni, »Bildungsroman«, za v teh časih in v tem okolju morda nekoliko manj navzočo in manj popularno, celo nekoliko pozabljeno podvrsto romana, ki pa hkrati ne skriva težnje, da ob osrednji zgodbi o nastajanju zavestne osebe pove tudi zgodbo nekega časa in okolja, ki vse bolj izginjata iz slovenske literarne zavesti, četudi še nista bila deležna zares vseobsežne literarne obravnave.

 

slika Izdelovalec zvonov
Vinko Moederndorfer
Izdelovalec zvonov je knjiga esejev, razmišljanj, pa tudi literarnih utrinkov, ki se ukvarjajo s skrivnostjo ustvarjanja. Naslov knjige je navdihnila izjava Ingmarja Bergmana, ki je v nekem pogovoru omenil staro kitajsko modrost o izdelovalcu zvonov. Ta ne sme imeti nobene druge ambicije kot samo to, da bo ulil takšen zvon, ki bo zvenel. Lepota zvona, samoljubje izdelovalca zvonov, slava, denar … vse to je podrejeno enemu samemu cilju: zvon mora zveneti. Vse drugo ni važno. V tej anekdoti sta skriti modrost in skrivnost slehernega ustvarjanja. Popolna predanost zgolj sporočilu – zvenenju. V knjigi se avtor ukvarja največ z gledališčem, filmom in literaturo, pa tudi z vtisi in razmišljanji o umetnosti, zgodovini, kulturnem utripu življenja, ki ga je doživel med bivanjem v dveh zelo različnih, pa vendar podobnih evropskih prestolnicah: Pragi in Berlinu. Velik del knjige je namenjen tudi samorefleksiji literarnega in gledališkega ustvarjanja. Večna umetnost je vedno v dialogu s sedanjostjo, vedno se nas mora dotikati na aktualen in svež način. Knjiga Izdelovalec zvonov nam pripoveduje prav o tem.

 

slikaNa/pol
Jasmin B. Frelih
Svet romana Na/pol je razrezan svet brez skupnega. Komunikacija je onemogočena, viri informacij razdrobljeni. Posameznik je prisiljen, da ga v celoti misli sam. Evan na daljnem vzhodu postavlja gledališko predstavo in skuša zapolniti razpoko, skozi katero mu vztrajno pronica spomin na izgubljeno ljubezen. Kras je izgubil na volitvah, počasi pa izgublja tudi nadzor nad lastno družino. Zojo je na daljnem vzhodu poezija napravila slavno, a slava ne prinaša več ugodnosti civilizacije, temveč zgolj pozornost ljudi.

 

slikaMorda
Marko Golja
Morda se je vse začelo, ko je Marko Golja, eden od junakov te zbirke zgodb, prispel v krizo srednjih let. Zavedel se je lastne minljivosti, se pričel spraševati o smislu življenja, prešteval svoja junaška dejanja na prste ene roke in pol in jim naposled kot izhod v sili, upor proti vesoljni brezsmiselnosti in brezbrižnosti sveta spričo njegove krize, dodal novo junaštvo. Spisal je knjigo, ki se z bralstvom spogleduje z mikavnim, hudo izmuzljivim in marsikaj obetajočim naslovom Morda.

 

slikaDekle, ki bi raje bilo drugje
Evald Flisar
Tragikomedija zmešnjav se začne na balkonu tipičnega slovenskega spalnega naselja in se naglo, skupaj z naslovno junakinjo, preseli v širni svet, pravzaprav v pomanjšavo širnega sveta London, kjer se za pripovedovalko, dekle, ki ne trpi le zaradi hudo posebne mame, ampak tudi zaradi neskladja med zelo lepim obrazom in hlodastimi nogami, prave preizkušnje šele začnejo. In to le zato, ker si želi nekaj zelo osnovnega, a strašno zapletenega – da bi jo nekdo imel rad tako, kakršna je. Vešče dramatično, čustveno vznemirljivo, pripovedno prepričljivo.

 

slikaKnjiga o Radi
Boris Pahor
Razširjeni dnevnik ali 'skoraj roman', kakor svoje zapise označuje avtor, je nastajal dobri dve leti, od 2009 do 2011. V burnem in obenem bridkem obdobju se je v pisateljevem življenju in delovanju prepletla neverjetna množina stvari, rdečo nit pa riše bolezen in slovo njegove življenjske sopotnice Rade Premrl. Ob premišljevanjih in tehtanjih o njej in o njunem odnosu se nizajo številni Pahorjevi nastopi pred domačo in tujo publiko, to je čas njegove nove aktualnosti, evropskega, da ne rečemo svetovnega vzpona v zrelem obdobju, ko s svojim delom in osebno držo postane moralna avtoriteta in simbol in upravičenost te častne vloge vedno znova potrjuje z odzivi na sprotno dogajanje.

 

slikaV pozlačenem mestu
Mirjam Drev

Zaris konca osemdesetih, obdobja političnih kriz, razpada na videz večnih državnih ureditev, obenem pa podjetnosti tistega časa, umeščen na Dunaj in v Ljubljano. Mlad slovenski par privabijo v avstrijsko prestolnico lastni upi in ponudba zvijačnega podjetneža, ki v svojem restavratorskem ateljeju zaposluje pisano zbirko slovenskih in poljskih prišlekov. Ivana in Luka vstopita v svet ponujajočega se blišča, pa tudi intrig, manipulacij in pritiskov, ob katerih se soočita s sabo in svojimi mladostnimi ideali.

 

slikaKraljeva gora
Vasja Klavora
Leta 568 so se Langobardi, ki so tisti čas živeli v Panoniji, dvignili na množično selitev proti jugozahodu. Ko so prišli do skrajne meje Italije, se je njihov kralj Alboin povzpel na goro in se zazrl proti pokrajinam, kamor je vodil svoje osvajalce. Tam si bo pokoril mesto za mestom, vse do Milana, in v Veroni se bo zapečatila njegova usoda, ki si jo je nevede začrtal ob poroki z Rosimundo, hčerjo ubitega gepidskega kralja …

 

slikaBrezčasje
Igor Bizjan

Kakšno je življenje v malem mestu, ko se menjajo družbene norme in začnejo, kot bi rekel Vitomil Zupan, ‘umirati tisti, ki včasih niso’, prijatelji iz mladih dni. Mešanica dnevnika in komentarja našega časa od politike do umetnosti nas preseneča z avtorjevo odzivnostjo na stvari, ki jih v današnjem življenjskem tempu vse bolj prekriva vseenost, pa tudi s tem, kako k odzivu nagovarja nas, pa naj gre za pritrditve ali ugovore.

 

slika Proti toku
Dušan Jovanović

Čitanka Dušana Jovanovića predstavlja predvsem kot esejista. Osebno in angažirano pisanje sestavljajo primeri in epizode, nabrani iz življenja in turbolentne družbene klime, dopisovanja s prijateljico iz novinarskih vrst, brane in udarne kolumne, predelane in drugače zaostrene za esejistične potrebe, vsakokrat prilagojene prav posebnemu in do konca individualnemu, času podložnemu pogledu. Avtor izbora je Matej Bogataj.

 

slikaNavodilo za hojo
Kajetan Kovič

Čitanka, za katero je besedila avtor izbral sam, ga predstavlja v vseh naštetih zvrsteh. Izboru poezije delajo družbo legendarne pesmi o mačku Muriju in njegovi mačji druščini ter nekaj izbranih proznih odlomkov za otroke, odlomki iz romanov ga predstavljajo kot prozaista, izostala ni niti esejistika. Prevodi Rilkeja in Prešernovih nemških pesmi pa spomnijo bralca na Kovičev prispevek pri posredovanju nemške poezije. Spremno besedo napisal Boris A. Novak.

 

slikaSedel sem sam in srkal svoj čaj
Drago Jančar

Pričujoča čitanka prinaša prerez skozi bogati, impozantni opus kritičnega intelektualca in socialno senzibilnega pisatelja, celovit mišljenjski lok, ki se pne od svobodnjaškega ugovora zoper zasužnjeni um in dogmatsko pamet, kakršna sta pod konec stoletja vladala v deželah uresničene ideološke utopije, do bridko posmehljive replike na vsakršne abotnosti postmodernega individuuma iz prve dekade tretjega milenija našega štetja. Spremno besedo napisal Jaroslav Skrušny.

 

slikaOprostite, vaše življenje ne obstaja
Dušan Dim

Znanstvenofantastična pripoved o možnostih avtonomnega odločanja v svetu, kjer je tehnologija postala človekov najzvestejši spremljevalec. Dobesedno. Vsi člani skupnosti imajo televizijo, računalnike, identifikacijske kartice in snemalne naprave s posebnim čipom vgrajene kar pod kožo. Dobra novica za vse, ki izgubljajo bančne kartice? Drži. A precej slaba za tiste, ki želijo zase zadržati kakšno skrivnost.

 

slika Oči
Andrej Makuc
Svet Oči, kot tudi sicer otroški svet, je poln zamolčanih krutosti. Kadar družinski oče odnese pasje leglo na pot brez vrnitve, ko se vaška skupnost zbere k uboju konja ali pokončanju potepenega psa, vse to na obrobju, nekako zunaj vidnega polja odraslih, zmeraj spremljajo otroške oči. Kasneje se otroci tudi sami spremenijo v mučitelje in žrtve. V naivno krutih igrah brez pravil postajajo nedolžni sadisti, ki včasih boleče plačajo svojo lahkomiselnost. Ena najlepših zbirk kratkih zgodb, kar jih je dala slovenska književnost za mlade – bolj izkušen bralec pa bo, če bo pogledal v oči, strmeče izmed vrstic, lahko uzrl bolj metafizične globine.

 

slika Svoboda belega gumba
Milan Dekleva
Novinarko v zrelih letih, na drugem koncu planeta doseže vest o nenadni smrti njenega moža, vrhunskega slovenskega biogenetika. Dogodek sproži vrsto dvomov in spominskih asociacij. Ko se skuša junakinja dokopati do resnice, se zapleta v blodnjak svoje preteklosti, preteklosti odnosov do zdaj že odraslih otrok, do očeta, ki je bil v času komunizma obsojen na družbeno osamo, ljubljene (a nesrečne) mame, moževega sodelavca (in ljubimca) itd. Posamezna poglavja romana, ki se odvijajo v živopisnih svetovnih prestolnicah in tudi v pozabljenih mestih, so intimna detektivska zgodba in literarna kronika prelomnih družbenih, znanstvenih in kulturnih trenutkov polpretekle in sodobne zgodovine.

 

slikaTapkanje na mestu
Gregor Rozman
Zbirka kratkih zgodb se dogaja v negotovem času, ko mora vsakdo poskrbeti zase, in v nevarnih krajih, kjer se ne ve več, kdo so dobri fantje in katere so poredne punce. »Čeprav smo imeli manj, je bilo odraščanje v socializmu lepše, verjetno zato, ker zna biti življenje odraslega zdaj, ko imamo več, preveč zahtevno. V klopeh so nas učili bratstva in enotnosti, potem pa smo se v kombinezonih znašli v hipermarketu.«

 

slikaOdlagališče
Vesna Lemaić

Odlagališče je roman o bližnjem svetu, ki ga še nismo opazili. Navdih črpa iz resničnih odlagališč elektronskih izdelkov in iz družbe, v kateri proizvodnja produktov in skladiščenje odpadkov pripadata socialnemu robu, potrošnja in blaginja pa ljudem s politično in ekonomsko močjo.

 

Hotel Andro.gen Hotel Andro.gen
Janja Rakuš

Kako je z zasmrtnim življenjem? Ob številnih svetih knjigah, znanstvenih raziskavah in čisto vsakdanjih spekulacijah je seveda hvaležno gojišče za to vprašanje tudi literatura. V hotelu Andro.gen, nekakšnem sodobnem limbu, se zbirajo duše na poti iz ene v drugo resničnost.

 

Sobotne zgodbe Sobotne zgodbe
Mirana Likar Bajželj

Človek, ki mu iz tujine priklicani upravitelj zapira tovarno. Človek, ki se je ilegalno spravil čez mejo, kjer streže na trajektu in čaka, ali ga bodo vrnili v domovino. Starec, ki ob večerih na piranskem glavnem trgu izvaja piruete na rolerjih. Deklice, ki jih telovadni učitelj otipava na vsaki uri. Usode, ki se spremešajo drugače, kot so ljudje pričakovali. Kratke zgodbe majhnih dogodkov in velike suverenosti, ki pretresajo naše življenjske obrazce.

 

Parnik trobi nji Parnik trobi nji
Boris Pahor

Trst v tridesetih letih preteklega stoletja, ko je slovenska manjšina okusila najostrejše fašistično preganjanje. Mlada ljubezen med Emo in Danilom se preplete z njuno ideološko, politično in narodnostno zavestjo, ljubezenski sestanki s skrivnim delovanjem prepričanih narodnjakov. Silnice zgodovine zbližujejo in razdružujejo protagonista: Danilo mora kot italijanski vojak v Afriko, Emina pripoved pa se izteče v zaporu.

 

grmada v pristanu Grmada v pristanu
Boris Pahor

Novele orisujejo leta najhujšega fašističnega pritiska na primorske Slovence. Skozi pogled otroka, ki nikoli ne bo pozabil rdečega odseva plamenov gorečega Narodnega doma. Skozi stisko in ponižanje šolarja ob nemoči, da bi spregovoril v tujem jeziku. Skozi zgodbo o pevovodji Lojzetu Bratužu, ki so ga fašisti prisilili piti strojno olje, zaradi česar je umrl. V vsem avtorjevem opusu o fašističnem nasilju so prav te zgodbe najbolj neposredne, napisane s presunjenostjo in začudenjem, pa tudi s tiho trmo in zanosom.

 

Knjiga Knjiga
Jani Kovačič

To je nenavadna knjiga, iz katere razbiramo tvorno sodelovanje med avtorjem in oblikovalcem. Navidezno neambiciozna zunanjost, oblečena v knjigoveško platno, opremljeno z velikimi rdečimi črkami, spominja na estetiko slovenske "klasike". Knjiga je odlično tipografsko obdelana, literarne vsebine ne nagovarjajo le klasično verbalno, pač pa knjiga bralca osvoji z izdelano celostno oblikovanostjo.

 

Glas Glas
Aleksij Kobal

"V Industrijsko cono je vstopil, da bi iz svojih zapuščenih delov sestavil samega sebe." V razvojnem romanu spremljamo Klesjo, ustvarjalca podob in glasbe, ki razmišlja, kako urediti "projektor z razmetanim šaržerjem diapozitivov". Spomin se prepleta z izkušnjo, vsakdanjik s skrajnostmi. Zdi se, da se Klesji odprejo nove možnosti, ko spozna, "da je božanskost ravno tisto tvoje podzemlje", ko iskateljstvo ni več visoko privzdignjeno, temveč se prizemlji.

 

Opazovalec Opazovalec
Evald Flisar

Roman, osebna izpoved sodobnega sedemnajstletnika, ki veliko bere (čeprav pri pisanju nerad uporablja ločila), je zgodba o poskusu mitologizacije življenja, ki se je komaj zares začelo in ki naj ne bi (po prepričanju k internetnim diagnozam nagnjenega junaka) trajalo dlje kot dobro leto. V ta omejeni čas trajanja hoče mladi pripovedovalec stlačiti vse, kar človek lahko naredi in doživi v razdobju osemdesetih let.

 

Mala šola muharjenja Mala šola muharjenja
Andrej Lupinc

Ribiči slovijo kot ljudje, ki v pripovedih lažejo – no, vsaj pretiravajo. Lupinčeva zbirka kratkih zgodb pa predvsem preseneti z vedrino pripovedovalca, ki je veliko v stiku z naravo, in drobnimi modrostmi, utrnjenimi ob različnih priložnostih. Njihova ambicija ni razpredati niti pripovednega tkanja, temveč slediti pristni, doživeti človeški usodi.

 

slika Popularne zgodbe
Vesna Lemaić

Kratke zgodbe se spogledujejo z elementi najrazličnejših popularnih žanrov, od sentimentalke do grozljivke, in jih vse temeljito prekvasijo z zavedanjem o načinih obstoja književnosti na začetku novega tisočletja. Elvis Presley v teh zgodbah podaja roko vojnim veteranom, bizarne ljubezni se prevesijo v drobne medčloveške bližine, ki osmišljajo življenje v času izpraznjenjih zgodb.

 

slika Pesem o kralju Matjažu
Bogdan Novak

Ljudski junak kralj Matjaž je z osamosvojitvijo nekako izgubil svojo simbolno aktualnost, ostaja pa se vedno ena glavnih bajeslovnih postav slovenskega izročila. Bogdan Novak, avtor uspešne sage Lipa zelenela je, je ustvaril ep, ki legendo razširi in dopolni z detajli.

 

slika Opoldne nekega dne
Vinko Moderndorfer

 

 

Rdeča mesečina Rdeča mesečina
Dušan Dim

»Ivo. Hotela sem, da veš ... Kljub tistemu. V torek ponoči je Milana povozil vlak.« Besede, zaradi katerih se cinični Ivo Černigoj, 36, vrne v mesto, kjer sta s pokojnim Milanom skupaj odraščala, skupaj odkrivala košarkarske trike, si skupaj v najstniški vročici kristalno jasno predstavljala scenarije drugačne prihodnosti. Kjer sta skupaj ... Od takrat so minila leta. Leta bežanja. Bežanja od stika, prijateljstva, resnice. In zdaj je Ivo pripravljen zbežati še enkrat. Dokler ne zagleda oči ženske, ki jo je ljubil.

 

Hit poletja Hit poletja
Feri Lainšček

Tina, študentka farmacije, pusti študij in se vrne domov, na Štajersko. Maksi, ne najbolj uspešen lokalni menedžer, jo pomaga spraviti na glasbeno pot in zdi se, da sta ji slava in uspeh zagotovljena. A nezadovoljstvo njenega fanta Matja­ža in brezobzirnost glasbene ‘scene’ jo kmalu poučita, da so sanje eno, resničnost pa nekaj čisto drugega.

 

Šolniški kruh Šolniški kruh
Andrej Makuc

Kratke zgodbe izza katedra in iz zbornice ter obzborničnih prostorov pripovedujejo o psihologiji in etiki pedagogike v srednje velikem mestu. Tukaj ni zgodb o mladostniških tolpah in ekscesih – prevladujeta ednina in dvojina in včasih bolj, včasih manj prikrito spoznanje, da sta učitelj in dijak vendarle na isti strani življenja.

 

Tadejev dež Tadejev dež
Orlando Uršič

»Nekoč je živel deček, ki je sovražil olje«, se prične razvojni roman iz časov proletariata in krajev težke industrije. Tadej je zaznamovan z osebnostno posebnostjo, ki ga razlikuje od drugih fantov njegove družbe, z njimi pa ga druži brezizhodnost položaja. Razpet med oznanjano enakostjo vseh ter resničnimi predsodki in preprekami, ki mu onemogočajo prehod s socialnega dna v človeku primernejše življenje, najde osmislitev v igranju šaha in občudovanju skrivnostnega genija te igre, Američana Bobbyja Fischerja. Vendar je Amerika daleč, železarna pa blizu in Tadej morda nikoli ne bo prišel na šahovsko olimpiado, kakor si želi.

 

Hava Hava
Boštjan Potokar

Roman Hava je prišel med finaliste natečaja za najboljši roman iz sodobnega življenja, ki ga je Cankarjeva založba razpisala leta 2006, in ni uveljavil le novega pisateljskega imena, temveč tudi zvrst, ki v sodobnem slovenskem leposlovju skorajda ni zastopana: fantazijo. Vendar se Hava ne zadržuje pri žanrskih obrazcih, temveč jih pomika v čudno domačen kontekst psihološke grozljivke s političnimi temelji: ženski se premikata po nadrealistični pokrajini, v kateri se dogaja vse mogoče.

 

 

Ostali aktualni naslovi

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Komentarji

Naročanje

Vse izdaje Cankarjeve založbe lahko naročite na Emka.si

Emka.si

Spremljajte nas!

Facebook  Pinterest

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika slika
slika slika slika slika

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.