Moderni klasiki

2017

Zgodbe, basni, utrinkiZGODBE, BASNI, UTRINKI
Augusto Monterroso
Izbrane zgodbe slovenskemu bralcu prvič ponujajo širši vpogled v delo gvatemalskega velemojstra kratke proze Augusta Monterrosa. Knjiga vsebuje izbor avtorjevih najizvirnejših kratkih zgodb, mikrozgodb in novodobnih basni ter predstavlja antološki sprehod po poteh Monterrosovega ustvarjanja. Izbrana besedila ob miselnih izzivih, ki jih prinašajo, zrcalijo tudi avtorjev smisel za humor – lep primer je razvpiti Dinozaver, morda najkrajša slavna zgodba našega sveta. Avtor nam skozi širok register kompleksnih tem in likov – od živali pa do Borgesa in Rulfa – približa magično melanholični svet Latinske Amerike, hkrati pa nagovarja misli in občutke, domače prebivalcem obeh polobel. Obvezno branje za vse ljubitelje latinskoameriške književnosti ter kratke proze v vseh oblikah. Prevod: Sara Virk

 

Vrnitev v PandžurdVRNITEV V PANDŽRUD
Andrej Volos
Roman Vrnitev v Pandžrud (2013) spremlja potovanje slepega perzijsko-tadžiškega pesnika Rudakija (858–941) iz prestolnice samanidske države Buhare v nekaj kilometrov oddaljeni, rodni Pandžrud. Tja ga za roko vodi mladi, odraščajoči Šeravkan; njega in bralca pa Rudaki s pripovedjo in spomini vodi po lastnem življenju in začetkih svojega pesnjenja, ki ga je pripeljalo do naziva »Car poetov« na buharskem dvoru. Rudakijeva zgodba prepleta zasebno s kulturnim, kulturno z družbenim in družbeno z religioznim – dvornega pesnika sta z razsvetljenim emirjem Nazrom povezovala tudi verska širina in strpnost, ki sta slednjega nazadnje stali prestola in svobode, pesnika pa oči. Kljub temu da ga je Volos izpisal na trdni zgodovinski podlagi, ki jo je ustvaril z večletnim študijem zgodovinskega in etnografskega gradiva, ne gre toliko za biografski ali zgodovinski roman kot za psihološko ali filozofsko študijo, ki se naslanja na bogato tradicijo ruskega literarnega bogoiskateljstva. Staro Perzijo pa bralcu plastično približa tudi Volosov vizualni stil pisanja s številnimi dialogi ter rabo izrazov in konceptov tedanjega časa. Prevod: Simon Dobravec

 

Telo, v katerem sem se rodilaTELO, V KATEREM SEM SE RODILA
Guadalupe Nettel
Telo, v katerem sem se rodila je na avtobiografski zgodbi utemeljen roman o odraščanju v sedemdesetih in osemdesetih. Prvoosebna pripovedovalka skuša v pogovoru z molčečo psihoanalitičarko obnoviti »nevsakdanjo« vzgojo staršev, ki sta jo zaradi bele pege na roženici desnega očesa silila telovaditi oko in nositi prevezo; njuno ločitev; šolanje v Ciudadu de Méxicu in Franciji; boj za vsak meter svobode med trmoglavo puberteto; očetovo bivanje v zaporu ter svoj zapleteni odnos z materjo in babico. Mladostni portret umetnice, ki je sprva s svojim pisanjem skušala ugajati vrstnikom, da bi se izognila obrobju – svojo vlogo v družbi namreč vseskozi primerja s položajem žuželk –; kasneje pa je pisanje zanjo postalo neke vrste osmislitev ter upor. Izjemno odkrita in stvarna pripoved tako navidez brezbrižno, disciplinirano, a ne brez humorja razkriva vso zmedo postajanja odrasel posameznik in ženska. Prevod: Veronika Rot

 

2016

ŽivetiŽIVETI
Yu Hua
Živeti (1993) je ena najvplivnejših knjig na Kitajskem v zadnjih desetletjih. Po njej posneti film je bil najprej prepovedan in že zato je roman vzbudil veliko zanimanje v tujini, posledično pa postal uspešnica tudi na Kitajskem. Prek usode posameznika prikaže družbene spremembe v času kitajsko-japonske vojne, državljansko vojno med nacionalno in komunistično stranko, nastajanje Ljudske republike Kitajske, Maovo kampanjo velikega skoka naprej, veliko kulturno revolucijo in obdobje po njej. Z življenjsko zgodbo glavnega lika tako ne spoznavamo le osebne rasti skozi življenjske stiske, ampak tudi spreminjanje ekonomskih, kulturnih in širših družbenih okoliščin. Prevod: Natalija Toplišek

 

Lepota je pogubnaLEPOTA JE POGUBNA
Eka Kurniawan
Lepota je pogubna (2002) je epska mojstrovina, ki pregnete in razgali skoraj petdeset let indonezijske zgodovine; od nizozemskega kolonializma in japonske okupacije med drugo svetovno vojno do množičnega poboja komunistov in treh desetletij Suhartovega despotskega režima. Pri tem Kurniawan resničnost preplete z domišljijskimi podobami, ki jih črpa tako iz indonezijske folklore kot popularne, trivialne literature. Roman se začne, ko slavna in prelepa halimundska prostitutka Devi Aju neko sobotno popoldne meseca marca po enaindvajsetih letih vstane iz groba. Zgodba, ki jo prinese s sabo, je kronika njene nesrečne družine; kronika ljubezenskih razmerij matere in štirih hčera, pogubljenih zaradi incesta, umora, posilstva, norosti in maščevanja. Kurniawanov magični realizem preigrava številne odtenke (črnega) humorja in ironije, a v svojem jedru ostaja neizprosen, celo verističen in brutalen. Prevod: Alenka Moder Saje

 

ConfiteorCONFITEOR
Jaum Cabré
Roman Confiteor se začne v Barceloni v petdesetih letih prejšnjega stoletja, kjer glavni junak, Adriá Ardévol, sledi skrivnostnemu izvoru dragocene očetove violine, kar ga vodi v raziskovanje družinske preteklosti in izvora bogastva ter ga popelje v preteklost, vse do časa španske inkvizicije, Francove diktature in koncentracijskih taborišč nacistične Nemčije. Cabré mojstrsko portretira različne dobe in značaje. Med njimi pogosto preskakuje sredi stavka, kar sprva morda deluje osupljivo, a je kmalu vir mnogih bralskih užitkov. Intriganten roman prikazuje pekel na zemlji in nehumanost človeštva v zadnjih sedemsto letih zahodnoevropske zgodovine. Gre za monumentalno delo o prevpraševanju moči in zla. Prevod: Vesna Velkovrh Bukilica

 

Skrivna zgodovinaSKRIVNA ZGODOVINA
Donna Tartt
Skrivna zgodovina pripoveduje zgodbo o tesni skupini prijateljev klasične filologije na elitnem kolidžu, ki pod vplivom karizmatičnega profesorja iščejo smisel življenja in v svoji želji po znanju in izkustvu prestopijo tanko mejo med dobrim in zlim. Gre za spreobrnjeno detektivko, ki ne zastavlja vprašanja, kdo je storil zločin (to se nam razkrije že na začetku), temveč zakaj. Zgodba v mnogočem spominja na grško tragedijo in se ukvarja z vprašanji dionizičnega in apoliničnega, lepote in groze, spolne identitete, prevprašuje pa tudi razkol med družbenimi razredi. Prevod: Uroš Kalčič

 

Tu se začne zloTU ZAČNE SE ZLO
Javier Marías
Juan de Vere je kot pomočnik zaposlen pri uveljavljenem režiserju in scenaristu, poročenem z očarljivo, a globoko nesrečno žensko. Mladenič odkriva, da med njima ni vse, kot bi moralo biti, hkrati pa mu nadrejeni zaupa posebno vohunsko nalogo, povezano z njegovim dolgoletnim prijateljem. Lastna radovednost, ki jo še podžge šefovo sumničenje, ga nezadržno potisne v vrtinec sklepanj, ugibanj, pričevanj in dejstev, iz katerih naj bi bila stkana resnica. In njegovo življenje se tako neizbežno zavrti. Roman nas skupaj z junakom, ki kot detektiv poskuša dognati minula in sedanja dejstva, popelje skozi svetove številnih domnevnih možnosti, ki bi jih lahko imela resničnost. Ker je junak mlad in mu manjka izkušenj, naj bi bila njegova dejanja pretežno nedolžna in opravičljiva, a njegova pripoved, ki jo razvija že kot odrasel mož, razkriva, kako daljnosežni in zmeraj navzoči so dogodki iz preteklosti. Roman o strasti, ljubezni, zavezah, prevarah in posledicah državljanske vojne. Španski pisatelj Javier Marías (1951) je eden slogovno najprepoznavnejših in najbolj prevajanih avtorjev današnjega časa. Z doslej šestimi prevedenimi romani, med katerimi je bil prvi Tako belo srce, ga dobro poznamo tudi Slovenci.
Prevod: Marjeta Drobnič

 

Dvanajst krogovDVANAJST KROGOV
Jurij Andruhovič
Dvanajst krogov je zgodba o avstrijskem fotografu z galicijskimi koreninami, ki skupaj z naključno izbrano druščino v Karpatih preživlja razburljive trenutke svojega življenja. Tematsko se naslanja na idejo o umestitvi ukrajinskega prostora v evropskega in hkrati razgalja ignorantski odnos do ukrajinske stvarnosti. V njem se prepleta več žanrov: znanstvena fantastika, groteska, kriminalka, ljubezenski roman, potopis, satira ipd. Osrednja literarna oseba, Karl Josepf Zumbrunnen, ki kljub večkratnemu potovanju v Ukrajino ne zna ukrajinskega jezika, se znajde v središču ukrajinske resničnosti, komercializacije, nacionalizma, nostalgije, metafikcije, in v Karpatih v Krčmi Na Mesecu opazuje grotesko, ki predstavlja tranzicijsko državo, njene ljudi in mentaliteto. Prevod: Primož Lubej, Janja Vollmaier Lubej

 

2015

LaurusLAURUS (89)
Jevgenij Vodolazkin
»Najpomembnejša knjiga leta. Izžareva neznansko toplino in jo je treba nemudoma izdati v nakladi 50 milijonov izvodov, da bi je bilo dovolj za vse odrasle Ruse. V otroštvu sem po prebranih knjigah hotel postati mušketir ali pilot, po prebranem Laurusu pa bi rad postal svetnik.« Tako se je zapisalo Zaharju Prilepinu o romanu Laurus, gotovo najodmevnejšem ruskem romanu zadnjih let, ki ga prevajajo v več kot 20 jezikov. To presenetljivo delo, ki popisuje življenje zdravilca Arsenija, pogosto primerjajo z Imenom rože Umberta Eca, a je seveda povsem samoniklo delo, ki govori o globinah človeške nravi, ljubezni do bližnjega, odrekanju, o tem, kaj vse je moč doseči z voljo duha. Prevod: Lijana Dejak

 

Dnevi zavrženosti, Elena FerranteDNEVI ZAVRŽENOSTI (88)
Elena Ferrante
Osemintridesetletna Olga je mati dveh otrok, ki jo mož zapusti zaradi mlajše ženske. Sledi čustveni prosti pad, neprizanesljiva analiza bolečine, ob kateri bralec ne ostane ravnodušen. Olgina zgodba ni nič novega, toda slog pripovedi je. Ferrantejeva je neustrašna. Njeno pisanje je boleče iskreno in velikopotezno. V ospredje postavlja ženske, ki jih družba oblikuje, popači in včasih stre. Prodorno in brez sentimentalnosti secira osebni mikrokozmos in meandre človeške duševnosti. Elena Ferrante je vzdevek neznane italijanske pisateljice, ki kljub uspehu ostaja popolna neznanka. O njej skoraj zagotovo vemo samo to, da je ženska. Rojena je bila najbrž v Neaplju. Zdi se, da je bila poročena; mogoče je nekaj časa živela v Grčiji; rekli bi, da je mati. Vsaj tako se nam dozdeva. V tej naši dobi samopromocije in družabnih omrežij ljubosumno varuje zasebnost in že več kot dvajset let uspešno skriva svojo identiteto. Prevod: Anita Jadrič

 

Prikriti junakPRIKRITI JUNAK (87)
Mario Vargas Llosa
Prikriti junak (2013) predstavi vzporedni zgodbi dveh moških, ki na življenjski preizkušnji odkrijeta pravi pomen poguma in zvestobe. Urejeni in prisrčni uradnik Felícito Yanaqué, nad katerim se znašajo izsiljevalci, in Ismael Carrera, uspešni poslovnež, ki se maščuje svojima sinovoma, ki mu želita le smrt, sta oba, vsak na svoj način, prikrita upornika, ki želita postati gospodarja lastne usode. Ismael na celi črti pomete z družbenimi standardi, Felícito pa se na vse kriplje trudi upreti izsiljevalcu. Roman, v katerem ne manjka humorja in čustev, je eden najbolj prodajanih romanov v Južni Ameriki, v Mehiki je prehitel celo Petdeset odtenkov sive. Prevod: Katja Mrak

 

slikaŠVINDLER, ŠPIJONKA IN ČLOVEK Z BOMBO (86)
Alex Capus
Švindler, špijonka in človek z bombo (2013) je Capusev najnovejši roman. Vzporedna pripoved o naslovnih junakih sloni na življenjepisih treh zgodovinskih osebnosti, katerih poti bi se lahko kdaj križale: nemškega Švicarja judovskega rodu Felixa Blocha, pacifističnega atomskega fizika in nobelovca, ki je pomagal Robertu Oppenheimerju narediti atomsko bombo, svetovljanke italijanskih korenin Laure d’Oriano, poročene s Švicarjem, ki so jo zavezniki med drugo svetovno vojno rekrutirali kot vohunko, in francoskega Švicarja Emila Gilliérona juniorja, slikarja, živečega v Grčiji, kjer je nadaljeval delo svojega očeta, Schliemannovega in Evansovega sodelavca, ki je njune izkopanine dopolnil z domišljijo in s slikarskim darom ustvaril današnjo predstavo o Troji in minojski Kreti. Ta negotova zgodovinska resnica je tudi Capuseva umetniška metafora. Knjiga, ki zabava in hkrati svari: ves čas kaže, kako hitro in na prvi pogled nedolžno se v slehernikovo življenje naseli nacizem. Prevod: Mojca Kranjc

 

slikaMOTNJA (85)
Magdalena Tulli
Motnja je univerzalna človeška zgodba, ki bi se lahko dogodila kjerkoli in kadarkoli in govori o neimenovani vojni, brezimnih beguncih in njihovih usodah, toda tudi o odnosu drugih ljudi, ki jih pasivno ali sovražno opazujejo v razdeljenem svetu. Središčna metafora Motnje je šivanje: ljudje svoje bistvo zakrivajo z oblačili, ki določajo njihove vloge v teatru življenja. Med njegove kulise, na trg z nekaj hišami, par klopmi in dvema tramvajskima postajališčema, na lepem vdre motnja: s tramvajem se pripeljejo na trg in tam utaborijo begunci, pregnani s svojih domov, ki so jih zapustili v neki drugi zgodbi. In motnja je preizkušnja, ki je prebivalci trga ne prestanejo. Prevod: Jana Unuk

 

slikaSRCE PARAJOČE DELO NEIZMERNE GLOBINE (84)
Dave Eggers
Srce parajoče delo neizmerne globine (2000) je Eggersova literarizirana avtobiografija, ki popisuje avtorjevo življenje v devetdesetih letih, po smrti obeh staršev za rakom, po kateri je dobil v skrb svojega več kot deset let mlajšega brata in se z njim preselil na Vzhodno obalo, kjer je urejal satirično revijo Might. Delo se po precej premočrtnih uvodnih poglavjih prevesi v samospraševanje, v pisanje o pisanju, ki raziskuje, kako preživeti in ostati iskren v dobi ironije. Ob tem ponuja Srce parajoče delo tenkočuten vpogled v življenje celotne generacije X v devetdesetih, presek kulture, ambicij in strahov v času, ki se nam danes zdi optimističen, če ne celo nedolžen. Prevod: Jernej Župančič

 

2014

slikaMEHLISOVO POROČILO (83)
Rabi Džaber
Bejrut čaka na objavo poročila, ki ga je konec leta 2005 nemški preiskovalec Detlev Mehlis spisal o preiskavi umora libanonskega premiera Rafika Haririja. Zdi se, kakor da bo to besedilo čudežno razpršilo meglo in tesnobo, ki dušita Libanon, v katerem živi in mrtvi kakor sence bivajo drug ob drugem, in ljudi, ki vse od začetka državljanske vojne leta 1975 ne morejo in ne znajo drugega kakor čakati, da bo nekdo odšel – oni sami, ali nekdo drug, iz države ali na oni svet. Glavni junak je vse svoje odraslo življenje preživel v vojni ali v spominu na vojno in v pričakovanju njenega ponovnega začetka. Njegovi sestri živita v tujini, tretja, Josephine, je bila med vojno ugrabljena na razdelitveni črti med vzhodnim in zahodnim delom mesta. Njegov Bejrut čaka, kakšno odrešitev bo prineslo Mehlisovo poročilo. Prevod: Barbara Skubic

 

slika Pleteni naslonjači (82)
Dominik Tatarka
Z intimno razglednico predvojnega Pariza se avtor vrača v čas svojega študija na Sorboni v letih 1938/39. Pleteni naslonjači (1963) sodijo v Tatarkovo zrelejše obdobje in so njegovo osrednje delo, refleksivno-filozofska proza z osrednjim motivom zaupne ljubezni med slovaškim študentom in Francozinjo Daniele. So apoteoza ljubezni, ki vzvalovi vse človekove čute, a ostane zavestno grajen, pleten odnos, temelječ na spoštovanju. V visoko poetično spisanem romanu ne manjka avtoironije, hkrati pa v njem neutopično domuje ideja sožitja med zahodno- in vzhodnoevropskimi kulturami ter značaji, ki jih simbolizira bivanje v penzionu, Evropski uniji v malem, pol stoletja pred časom. Prevajalec: Andrej Pleterski

 

slikaStarec (81)
Jurij Trifonov
V zgodbi o Pavlu Letunovu, ki ga pismo mladostne ljubezni povleče v obujanje dogodkov državljanske vojne, se s tipično nezanesljivostjo starčevskega spomina prepleta vrtinec zgodovinskih in osebnih tem. Pred bralčevimi očmi oživi viharni čas ruske revolucije, začetnega boljševiškega zanosa, nesmiselnih vojaških akcij in množičnih pobojev, v katerega se vrne Letunov, po vseh teh letih še vedno obremenjen s krivdo zaradi dejanja, s katerim je med vojno zapečatil usodo svojega poveljnika. A bolj ko se poskuša starec dokopati do odgovora, ki bi osmislil norijo vojnega časa, bolj klavrna je tolažba, ki jo ponuja Trifonov: Kako naj vidiš čas, če si v njem? Prevod: Lijana Dejak

 

slika Bonavia (80)
Dragan Velikić
Bonavia seli in zasleduje svoje junake po nekdanjem avstro-ogrskem prostoru med Pulo, Beogradom, Dunajem in Budimpešto (v enem primeru tudi na ono stran oceana, v Združene države Amerike) in čez dobrega pol stoletja dolgo obdobje od leta 1950 do danes. Dolgo tavanje, v katerem brez uspeha bežijo pred preteklostjo, družino, obveznostmi, odnosi, lastno državo, predvsem pa pred sabo, je zaznamovala zadnja vojna na srbskih tleh in njene posledice, izkoreninjenost brez možnosti na vrnitev v stari čas – razen po poti iskanja izvira. Prevajalec: Dragana Bojanić Tijardović

 

slikaMargarita, lepo je morje (79)
Sergio Ramirez
Sergio Ramírez je pred romanom Margarita, lepo je morje ustvaril že obsežen romaneskni opus, mesto na literarnem vrhu pa mu je končno prineslo prav to besedilo. Ob izidu leta 1998 je zanj dobil prestižno nagrado založbe Alfaguara. Zgodba romana temelji na resničnih zgodovinskih dogodkih in likih. V njej se zarotniško delovanje skupine nikaragovskih pesnikov, ki leta 1956 pripravljajo atentat na predsednika Anastasia Somozo, preplete z reminiscencami iz življenja največjega nikaragovskega pesnika Rubéna Daría z začetka stoletja. Prevajalca: Ajda Krajnc, Marko Jenšterle

 

slikaSanje o ljubezni in smrti (78)
Filip David
Roman sestavljata dve samostojni besedili, zgrajeni na stalni igri med stvarnim in fantastičnim. Kratki roman o ljubezni se dogaja v skrivnostnem okolju vzhodnoevropskega hasidizma. Mladi pobožni in učeni Jakob sledi svoji ljubljeni in usojeni nevesti, pokojni cadikovi hčeri, skozi svetove živih in mrtvih, ljudi in demonov, po vsej vzhodni Evropi vse do Zemuna v Srbiji, dokler ne doseže mistične poroke pred rabinskim sodiščem. Kratki roman o umiranju se dogaja v Banatu med drugo svetovno vojno, ko banatski Nemec, zdravnik, začne opravljati evgenične poskuse na avtističnih otrocih. Pri tem jim nehote pomaga sprostiti parapsihološke sposobnosti, kar jim omogoči, da se osvobodijo in pobegnejo iz bolnišnice. Roman se s kratkim epilogom konča v zadnji vojni na Balkanu. Prevajalka: Jana Unuk

 

slikaEnaka glasba (77)
Vikram Seth
Enaka glasba bralca popelje v posebni svet godalnih kvartetov. Pravijo, da igranje v takem komornem ansamblu spominja na globoko intimen odnos, popolnoma drugačen od tistih v velikem orkestru. Intimen je tudi odnos med glavnima junakoma zgodbe, pianistko Julio in violinistom Michaelom, ki sta se srečala pri študiju glasbe na Dunaju, se razšla in se čez desetletje po naključju ponovno našla v Londonu. Lahko bi bila le še ena pretresljiva ljubezenska zgodba, če nanjo ne bi tako prelomno vplivala glasba in sluh, ki glasbenike povezujeta na drugačni ravni, kot so vajeni drugi ljudje. Julia se je po Michaelovem odhodu iz njenega življenja poročila z dolgočasnim bankirjem in ima z njim sina, pa tudi nadaljevala pianistično kariero. Preden se ponovno sreča z Michaelom, ki se še vedno ogiblje trajni zvezi in pestuje svojo samoto, ugotovi, da izgublja sluh. Tudi zato je njeno dojemanje njunega ponovnega ljubezenskega odnosa popolnoma drugačno od njegovega. Seth svetova glasbe in ljubezni združi v živ organizem in nam omogoči, da ju okušamo vsakega posebej in oba skupaj, valujoča in prepletena v dveh linijah enake glasbe. Prevajalka: Dušanka Zabukovec

 

slikaSlovo od Berlina (76)
Christopher Isherwood
Prebivanje deklariranega homoseksualca Christopherja Isherwooda v Berlinu med letoma 1929 do 1933 ni brez povezave z dejstvom, da je bilo to eno najbolj dekadentnih evropskih mest takratnega kriznega časa. Tam napisane ali vsaj navdihnjene pripovedi so pozneje izšle kot Berlinske zgodbe in Slovo od Berlina. Njihove junakinje in junaki, predvsem Sally Bowles in očitno avtobiografsko podprti Chris, so kasneje svoje tavanje po tanki meji med zabavo in vznikajočim nacizmom nadaljevali tudi na odru, v drami Johna van Drutena I am a Camera (1951) in po njej nastalem istoimenskem filmu štiri leta kasneje kot tudi v kultnem filmskem muzikalu Boba Fosseja Kabaret (1972). Prevajalka: Duša Draž

 

2666 – 1. in 2. del (75)
Roberto Bolaňo

slika  slika

Štiri evropske literarne zgodovinarje pripeljejo njihova iskanja izginulega avtorja v Mehiko in do govoric o množičnih pobojih žensk. Njihov vodnik po mestu, napol nor čilski kritik, sumi, da je med žrtvami njegova izginula hči. Umori pritegnejo tudi pozornost afroameriškega novinarja, ki je prišel sicer pisat o boksu. V krvavem vrhuncu romana pisatelj s forenzično natančnostjo opiše krute umore žensk. Na prvi pogled gre v tej obsežni literarni hiši groze za naštevanje umorov in njihovo natančno opisovanje, vzporedno pa se nam razkriva popolnoma razčlovečena družba minulega in našega stoletja.

Roman 2666 temelji na resničnih dogodkih: med letoma 1993 in 2003 je bilo v Ciudadu Juarez v Mehiki brutalno ubitih več kot 4000 žensk, okoli 400 jih je izginilo. Čilski pisatelj Roberto Bolaňo (1953–2003) je z njim sklenil bogato pisateljsko pot, ki je sledila njegovim mladostnim avanturam in družbenemu angažmaju. Nacistična literatura v Amerikah, Noč v Čilu, Divji detektivi, Oddaljena zvezda so najbolj znane svetovne bralske in kritiške uspešnice na poti do opusa magnuma – romana 2666. Prevajalka: Irena Levičar

 

2013

slikaMesto v ogledalu (74)
Mirko Kovač
Mesto v ogledalu je po avtorjevih izjavah njegovo zadnje delo, ki se ukvarja s spomini in družinsko tradicijo, s kolektivnim spominom iz krajev njegovega odraščanja. Hercegovina po drugi svetovni vojni, Dubrovnik, mesto sanj in hrepenenja, neulovljivi lik veseljaškega očeta in okruški družinskega izročila v svetu, ki postaja popolnoma drugačen – vse to spremlja pripovedovalca še dolgo potem, ko ta zapusti kraje svojega otroštva. Prevajalka: Stanka Rendla

 

slikaShajanje (73)
Anne Enright
Človek se lahko z nekom shaja, z nekom preživlja čas, se z njim srečuje, dobiva, sestaja, stopa v njegovo bližino. Lahko pa z nekom tudi shaja: ima s to osebo odnose, ki omogočajo sobivanje, se z njim dobro razume ali pa preživi in deluje, nadaljuje. Pomena sta zvezana: ko se z nekom shajamo, moramo z nekom tudi shajati. Tako mora Veronica v svoji rojstni hiši nekako shajati s svojo pozabljivo materjo in z resnico mrtvih, ki jo tam odkrije; najti mora način, da bo shajala brez brata Liama, in to ji bo omogočila ljubezen, predvsem otroška ljubezen. Shajati pa mora tudi z utripanjem svoje in irske krvi, ki se pretaka po letališki cesti, ter v podedovani podobi Irske poiskati resnico živih: shajati bo morala tudi z njo. Prevajalec: Aljaž Kovač

 

slikaPopek sveta (72)
Venko Andonovski
Roman o neskončni čistosti in neskončni pokvarjenosti, o želji delati dobro za soljudi in želji po oblasti nad soljudmi, o čisti in neuslišani bratski ljubezni, ki je za bratovo dobro pripravljena tudi izdajati, lagati ter uničevati, in o umazani samoljubnosti, v kateri ni prostora za prezrtega in ponižanega brata; roman, ki v prvem delu pripoveduje o davnem srednjem veku, v drugem delu pa se izkaže, da je sedanjost samo preslikava srednjeveškega mračnjaštva. Brata Ciril in Metod sta z različnih zornih kotov prikazana z vrsto izzivalnih medbesedilnih postopkov, ki ustvarjajo intelektualno napeto zgodbo.
Prevajalka: Sonja Dolžan

 

slikaInštitut za naravnavanje ur (71)
Ahmet Hamdi Tanpinar
Satirični roman Inštitut za naravnavanje ur, ki je najprej izhajal v nadaljevanjih (1954), tik pred avtorjevo smrtjo pa tudi v knjižni obliki (1961), velja za Tanpinarjevo najbolj kompleksno delo. Napisan je kot avtobiografija naivneža nedolžnega srca, ki se ga zmeraj drži smola, tipičnega luzerja, ki pa ga igra usode izstreli med najvplivnejše može v državi. A njegova življenjska zgodba, njegova opažanja, čemu se čudi in kaj se mu zdi samoumevno, so le zgodbena raven pripovedi. Izhodišče romana je situacija človeka med kladivom modernih časov in nakovalom tradicionalnih vrednot in prav ta velika menjava, ki skoraj nikoli ni miren prehod, pač pa je rajši trk, prelom ali celo konflikt, je njegova poglavitna tema. Lahko bi šlo za katerikoli s spremembami zaznamovan čas ali prostor. Vzorec je isti: posameznik doživlja enake tragikomične situacije, birokracija je enako kafkovska, tekanje za »napredkom« enako brezglavo, občutenje sveta enako absurdno. Avtor ni zavezan ne staremu ne novemu, ne »navija« za nobeno stran, pač pa v jezikovno bogatih slikah – kdaj iskrivo, kdaj nostalgično – duhovito in blago ironično razgrinja obe. Prevajalka: Mojca Kranjc

 

slikaKlateži dharme (70)
Jack Kerouac
Roman Klateži dharme je izšel leto dni po objavi romana Na cesti. V avtobiografskem romanu ima vlogo pripovedovalca Ray Smith, pisateljev alter ego, ki prijateljuje s pesnikom in privržencem budizma, Japhyjem Ryderjem. Tako kot druge mlade somišljenike ju druži prepričanje, da ujetost ameriške družbe v začarani krog proizvodnje in potrošništva ne prinaša prave sreče. Zato se odločita mestno udobje in razvade zamenjati za asketsko življenje v gorah, kjer sta v stiku z naravo in kjer Ryder (osnovan na pesniku Garyju Snyderju) seznanja Smitha z osnovnimi nauki budizma. Roman odlikuje izjemno živ jezik ter številni duhoviti odlomki o prigodah samooklicanih klatežev ter njihovem iskanju dharme – resnice oziroma najvišjega življenjskega načela. Klateži dharme so ob romanu S poti Kerouacovo najbolj znano in po mnenju mnogih najbolj uspelo delo. Prevajalka Julija Potrč

 

slikaIzgon iz pekla (69)
Robert Menasse
Avtor si je leta 1992 v Berlinu ogledoval razstavo Jüdische Lebenswelten (Judovski življenjski svetovi) in pod eno od Rembrandtovih slik zagledal napis: Robbi Menasse. Takoj je pomislil: moj dvojnik! Kakšen tip je to, ki je živel v 17. stoletju in je imel njegovo ime? Potem je pogledal bolje: pod sliko je pisalo: Rabbi Menasse, torej ne Robbi, temveč rabin. Seveda, narobe je prebral. A bilo je že prepozno. Hotel je izvedeti kaj več o tej osebnosti, za katero se je skrivalo toliko paradigem – evropsko razsvetljenstvo, liberalizem v Amsterdamu z največjo judovsko tiskarno v Evropi in še marsikaj drugega. Vse to ga je tako močno pritegnilo, da se je lotil romana in ga potem pisal pet let. Prevajalka: Tanja Petrič

 

 

2012

slikaslikaKaputt (68)
Curzio Malaparte
Okvir pripovedi je avtorjeva vojno-dopisniška pot z nemško vojsko med njenim prodiranjem v Rusijo. Malaparte je v delu pregnetel elemente reportaže, zgodovinopisja, romana in sanj. Avtorjeva neposrednost in ironija, natančnost v detajlu in prosto prehajanje med sloji so narisali fresko, v kateri se opisi bojišča prepletajo z duhovito komentiranimi pogovori za poveljniškimi mizami, ekskurzi od glavnega dogajanja v evropski vojni vihri pa si poljubno izberejo motive: zdaj je to življenje v varšavskem getu, takoj zatem pa zmrznjeni konji na finskem jezeru ali vas Iasi v Romuniji, kjer so Nemci izvedli pokol židovskih prebivalcev. Prevedla: Irena Trenc - Frelih

 

slikaPoziv (67)
Jerzy Andrzejewski
To je zgodba o junaku Marjanu Koniecznem, ki je na lastno prošnjo sprejet v psihiatrično kliniko. Za tak korak se je odločil, ker sam opaža vse hujša znamenja preganjavice in blodenj, ki se jih ne more otresti. Neprestano ga spremlja občutek, da ga zasledujejo agenti protiobveščevalne službe. Zgodba se dogaja konec šestdesetih let, ko je režim v Ljudski republiki Poljski doživljal vzpon in razcvet. Jerzy Andrzejewski v romanu podaja psihološko študijo duševno izčrpanega državljana, ki zaradi stalnega nadzora in duhovne utesnjenosti počasi izgublja stik z resničnostjo in zapada v blaznost. Pripoved je posebej privlačna, ker se razvija iz junakovih zapiskov. Prevedel: Tone Pretnar

 

slikaPoroke v hiš (66)
Bohumil Hrabal
Poroke v hiši (1986) so stilizirane kot pripoved Hrabalove žene. Hrabal v značilnem poetično-drastičnem stilu prikazuje položaj, v katerem so se znali protagonisti romana po drugi svetovni vojni in komunističnem puču leta 1948. Zaradi svoje socialne pripadnosti se znajdejo na dnu družbe. Čeprav niso polnopravni državljani, ne izgubijo veselja do (svobodnega) življenja in uživajo v življenjskih radostih. Na primer v t. i. porokah v hiši, burnih veseljačenjih pri Hrabalu doma, v legendarni praški predmestni hiši z ganki, ki ima v romanu skoraj magično vlogo. Prevedla: Nives Vidrih

 

slikaSeminar o mladosti (65)
Aldo Busi

»Kaj ostane od vseh bolečin, o katerih smo mislili, da smo jih trpeli v mladosti? Nič, niti ena sama reminiscenca. Še hujše, ko to enkrat izkusimo, se sčasoma zvede na nasmešek iz osuplosti, osuplosti, da smo si tako gnali k srcu zaradi česa tako majhnega; tudi sam sem mislil, da je usodno, nato pa se je pokazalo kot smrtonosno samo zaradi zoprnosti, ko pomislim na to. Ali kljub temu ne živimo naprej razklani, bodisi po koščkih ali celi? In tesnobe iz časov pred nami se nam danes kažejo kot svetovi, ki so tako daleč od nas, da se nam zdi neverjetno, da smo jih v preteklosti naseljevali.« Prevajalec: Dean Rajčić

 

 

2011

slika Zgodbe (63)
David Foster Wallace

Wallace je zlasti po smrti s svojim literarnim opusom postal eden najpomembnejših ameriških literarnih glasov zadnjih dvajsetih let. In čeprav obsežni, zahtevni roman Infinite Jest velja za njegov ustvarjalni vrhunec, niso nič manj odlične njegove tematsko silno raznolike in pogosto zelo ironične, vedno pa v sijajno razplastenem jeziku napisane kratke zgodbe. Za zgodbe je značilen črn humor, alienacija in nenavadna seksualna usmerjenost. Prevajalec: Jure Potokar

 

slika Dan izmed dni (64)
Sam Shepard

Pripovedovalec v Shepardovi najnovejši knjigi (Day out of Days, 2010) krene na dozdevno dobro znano potovanje po severnoameriških fizičnih in duhovnih prostranstvih. Popotnikovo pešanje spomina, trki z demoni osebne in kolektivne preteklosti, postanki na avtocestnih počivališčih, nenačrtovane nočitve v motelih in naključna srečanja prožijo vrtanje v živo skalo ameriških mitov. Prevajalec: Tina Mahkota

 

slika Molitev za Katarino Horovitz (62)
Arnošt Lustig

Molitev za Katarino Horovitz (1964) temelji na dveh resničnih, med seboj neodvisnih dogodkih, ki ju je avtor povezal v napeto psihološko grozljivko. Prvi se je zgodil leta 1943 v Italiji. Nacisti so skupino ujetih bogatih židovskih podjetnikov z ameriškimi potnimi listi ogoljufali, spravili na beraško palico in nato strpali v plinske celice. Prevajalka: Nives Vidrih

 

slika Marjetka sladkosnedka (61)
Stefano Benni

Prvoosebni komični roman iz leta 2005 o malo pretežki, neomajno optimistični in brezmejno domiselni Marjetki Sladkosnedki, ki se loti donkihotovske obrambe lastne družine zoper hi-tech skušnjave brezvestnih Dobričev, je prepojen z značilnim avtorjevim sarkazmom, z izrazitim čutom za socialno pravičnost ter z drzno fantazijo. Prevajalec: Janko Petrovec

 

slika Trgovec s tobakom (59)
John Barth

Izhodišče Trgovca s tobakom (1960) je John Barth poiskal v poemi angleškega pesnika Ebenezeja Cooka, ki je živel nekje med letoma 1670 in 1730, govori pa o deziluziji, ki jo je doživel v takrat na novo eksploatiranih kolonijah. V njegovi predelavi je ponovno zaživela kot roman, ki s svojim sporočilom o pogubnem idealizmu in zdravi streznitvi spominja na najboljše novoveške romane o deziluziji, od Don Kihota do Voltairovega Kandida. Prevajalca: Izar T. Lunaček, Julija Potrč

 

 

2010

slikaDrugi glasovi, druge sobe (60)
Truman Capote

Eden prvih romanov, ki je odkrito odpiral vprašanja homoseksualnosti in transseksualnosti. Trinajstletni fant se po materini smrti poda v podeželsko Alabamo, da bi tam živel s svojim očetom, ki ga je zapustil ob rojstvu. Ko ga končno najde, se mora spoprijeti s spoznanjem, da to ni oče, ki si ga je predstavljal. Knjiga je sprožila veliko javnega zgražanja in diskusij, danes pa velja za enega od mejnikov v tematskem in slogovnem osvobajanju sodobne zahodne proze.

 

slikaNafta (58)
P. P. Pasolini

Pasolini je pomembno ime italijanske poezije in proze. Njegovo zadnje veliko delo, roman Nafta, je ob nenadni avtorjevi smrti 1977 ostalo nedokončano. Pripoved o levičarskem katoličanu Carlu vsebuje vse bistvene prvine Pasolinijevega opusa: homoerotiko med delavci, stare mite v modernem mestnem okolju, kapitalistično izkoriščanje delavskega razreda, prepletene v zgodbi o sprijeni družbi, političnih zarotah in osebni seksualni odrešitvi.

 

Moderni klasiki, Navzočnost Navzočnost (57)
Hanna Krall


Knjige Hane Krall s preizkušeno reportersko metodo poizvedovanja o svetu in v lapidarnem, skoraj skopem slogu upovedujejo tematiko, ki je zaradi svoje strahotnosti težko izrekljiva in na meji molka.

 

Moderni klasiki Izbrane zgodbe (56)
Rabindranath Tagore

Izbor zgodb prvega neevropskega prejemnika Nobelove nagrade za literaturo. Veliki mojster proze s preloma stoletij se je konec 19. stoletja posvetil pisanju kratkih zgodb. Pisal jih je v osami, ko je skrbel za posesti svoje družine v porečju Bengalije, in prikazujejo žive portrete bengalskih ljudi in pokrajin, spregovarjajo o težavah kmečkega življenja, skvarjenega uradništva, kastnega sistema, ženske podreditve in poniževalne revščine.

 

slika Knjiga objemov (55)
Eduardo Galeano

Kolaž, sestavljen iz po stran dolgih mini zgodb, v katerih so na tnalu politične represalije v Čilu, Gvatemali in na Kubi, procesi proti avtohtonemu indijanskemu prebivalstvu, privatizacija dobičkov in nacionalizacija izgub, ljubimci, morilci in nepregledne vrste revežev. Vse to lepo uglašeno z nadrealističnimi ilustracijami. Kratki zapisi v Knjigi objemov razpirajo mnoge teme, od intimnih in splošnih do zgodovinskosocialnih, v katerih nam avtor na izviren in slikovit način razkriva resničnost Južne Amerike in svoj idejni angažma.

 

 

2009

Moderni klasiki Molk (54)
Shusaku Endo

Zgodovinsko ozadje romana Molk (Chinmoku, 1966) je 17. stoletje, ko je na Japonskem šogunat iz političnih razlogov začel preganjati krščanstvo, ki so ga sredi 16. stoletja tja zanesli portugalski misijonarji. Duhovnike so prisilili, da so stopili na preproste podobe Jezusa ali Marije, imenovane fumie, in se tako odrekli veri. Glavna oseba romana Molk je portugalski duhovnik Sebastian Rodrigo, ki ga skupaj z drugim duhovnikom Francisom Garrpejem peljejo na Japonsko, da poskrbi za vernike, ki delujejo na skrivaj.

 

Izvir, Moderni klasikiIzvir (53)
Ayn Rand

Roman, ki velja za paradigmatično delo trdega liberalizma, secira Newyork v tridesetih letih prejšnjega stoletja. V ospredju zgodbe sta Peter Keating, neuspešen družbeni povzpetnik, in Howard Roark, uspešen družbeni izmeček. Pridružuje se jima Gail Wynand, kapitalski in medijski mogotec, ki prihaja s samega dna in je za uspeh pripravljen prodati lastno dušo. Pri tem mu pomaga Ellsworth Toohey, podrepni prisklednik. Dominika Francon, usodna ženska, sklene s Tooheyjem pakt o uničenju Howarda Roarka, pravzaprav edinega moškega, ki ga ljubi … Izvir se še vedno ponatiskuje in je kmalu za Biblijo ena najbolj branih knjig v zgodovini.

 

Moderni klasiki Nebesa na zemlje (52)
James Graham Ballard

Apokalipsa potrošniške družbe nemara še v nobeni knjigi ni dobila tako natančnega portreta. Nezaposleni oglaševalec se vrne v zaspano podeželsko mesto blizu ogromnega letališča zato, da bi raziskal smrt svojega očeta. Ustrelili so ga v labirintih trgovskega centra. Centra ni treba zapustiti, v njem je vse, kar človek potrebuje, in zdi se, da ga nekateri res nikoli več ne zapustijo. Rasizem, terorizem, verske blaznosti, pohlep in nefunkcionalna družinska razmerja si podajajo roke.

 

Moderni klasiki Ljubimčeve klopotače in druge ženske grozljivke (51)
Ivan Klima

Junakinje Klimovih kratkih zgodb so ženske. Naivna, nesamozavestna bitja, ki v želji po ljubezni zanikajo sebe, da bi na blodni poti iztrgale kanček sreče z moškim, do katerega jim v resnici ni. Pred nami je grozljivost medčloveških odnosov, ki so izgubili toliko svoje pristnosti, odkritosrčnosti in topline in tako plavajo in bredejo po odtujenosti, da je rezultat lahko samo hladna distanca.

 

Vabilo na usmrtitev, V. NabukovVabilo na usmrtitev (50)
Vladimir Nabukov

Znani ruski pisatelj, med drugimi tudi avtor romana Lolita, se nam v slovenskem jeziku predstavlja že s peto knjigo. V tem romanu se bomo znašli v celici skupaj s človekom, ki čaka na usmrtitev. Direktor jetnišnice na groteskni način komunicira z njim in ga na ta način vsak dan spravlja v večjo duševno stisko. Ne vedeti datuma usmrtitve, kdaj zadnjič gledaš tisti mali košček neba in druženje z na videz veselimi ljudmi, ki se obnašajo kot da je tvoja smrt najmanj pomembna stvar na svetu, je za človeka pogubno.

 

Umišljeno življenje, Modreni klasikiUmišljeno življenje (49)
David Malouf

Umišljeno življenje skozi zgodbo izgnanega Ovidija govori o spreminjanju ne le človeka, temveč celotnega človeškega rodu iz kamna v ptico, iz nečesa, kar je težko in nas vleče k tlom, v nekaj, kar se lahko osvobodi teže in poleti naproti celosti oziroma božji naravi.

 

 

2008

  • 48: Katerokoli človeško srce (W. Boyd)
  • 47: Zgodbe (H. P. Lovecraft)
  • 46: Neron, krvavi pesnik (D. Kosztolanyi)
  • 45: Vaba (D. Albahari)
  • 44: Ernesto (U. Saba)
  • 43: Lačna plima (A. Ghosh)

2007

  • 42: Kozmos (W. Gombrowicz)
  • 41: Vodnik (R. K. Narayan)
  • 40: Rdeče (U. Trimm)
  • 39: Dolgo življenje Marianne Ucria (D. Maraini)
  • 38: Zadnja želja (G. Swift)
  • 37: Vzhodni divan (D. Karahasan)

2006

  • 36: Kako pozno, pozno je bilo (J. Kelman)
  • 35: Ta slepeča odsotnost svetlobe (T. B. Jelloun)
  • 34: Donava (C. Magris)
  • 33: Pogrešanec (E. Hostovsky)
  • 32: Plitvine strahu (V. Kociancich)
  • 31: Makutu (C. K. Stead)

2005

  • 30: Ka (R. Calasso)
  • 29: Obrežja Sirte (J. Gracq)
  • 28: Zgodbe (H. Brodkey)
  • 27:Underground ali junak našega časa (V. Makanin)
  • 26: Don Juan (pripoveduje sam) (P. Handke)
  • 25: Skoraj prosojna modrina (R. Murakami)

2004

  • 24: Ali je to človek, Premirje (P. Levi)
  • 23: Amsterdam (I. McEwan)
  • 22: Middlesex (J. Eugenides)
  • 21: Odkritje počasnosti (S. Nadolny)
  • 20: Zmagoslavje smrti (G. D`Annunzio)
  • 19: Trije turobni tigri (G. C. Infante)

2003

  • 18. Vrt, pepel (D. Kiš)
  • 17: Beli šum (D. Delillo)
  • 16: Madame (A. Libera)
  • 15: Čapajev in praznota (V. Pelevin)
  • 14: Spodbujanje krokodilov (A. L. Antunes)
  • 13: Na površje (M. Atwood)

2002

  • 12: Anilin duh (M. Ondaatje)
  • 11: Platforma (H. Houellebecq)
  • 10: Nočni gozd (D. Barnes)
  • 9. Okrasni Toni (B. MacLaverty)
  • 8. Globoke reke (J. M. Arguedas)
  • 7. Živalsko srce (H. Muller)

2001

  • 6: Hadrianovi spomini (M. Yourcenar)
  • 5. Myra Breckinridge (G. Vidal)
  • 4: Senilnost (I. Svevo)
  • 3: V srcu dežele (J. M. Coetzee)
  • 2: Mazurka za dva mrtveca (C. J. Cela)
  • 1. Bralec (B. Schlink)
  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Komentarji

Naročanje

Vse izdaje Cankarjeve založbe lahko naročite na Emka.si

Emka.si

Spremljajte nas!

Facebook  Pinterest

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika slika
slika slika slika slika

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.