Prevodno leposlovje

 

Popotovanja v soju zvezdPOPOTOVANJA V SOJU ZVEZD
Alex Capus
Popotovanja v soju zvezd (2005) niso potopis v dobesednem smislu besede. Potuje se v knjigi sicer res veliko, pa tudi kraji dogajanja niso najbolj vsakdanji; a pravo potovanje je v bistvu raziskovanje, na katero se je avtor podal, da bi ugotovil, če znameniti otok zakladov Roberta Louisa Stevensona dejansko obstaja. Preštudiral je primarne vire in opravil avtopsijo na terenu; odkritja, do katerih so ga pripeljali izsledki, je duhovito dopolnil s pisateljsko domišljijo in tako ustvaril napeto, vznemirljivo zgodbo, ki ne bo pritegnila le ljubiteljev Stevensonovih južnomorskih pripovedi. Prevedla: Mojca Kranjc

 

IzgnanstvoIZGNANSTVO
Çiler İlhan
Osrednji motiv zbirke kratkih zgodb v petih delih, ki jo nekateri dojemajo tudi kot svojevrstno zgrajen roman, je izgnanstvo – z doma, iz domovine, družbe, telesa ali celo duše. Avtorica je navdih zanjo dobila ob prebiranju časopisnih novic, ki jih običajno le na hitro preletimo, sama pa se je začela poglabljati v grozodejstva, ki se dogajajo povsod in vsak dan, pri čemer so jo najbolj zanimali občutki tako žrtev kot storilcev in posledični razpad jaza. Iz tega raziskovanja so nastale zgodbe, monologi resničnih ali izmišljenih junakov, ki bralca popeljejo v mučno stvarnost umorov iz časti, ameriške okupacije Iraka, družinskega nasilja, samomorov žensk ali uporabe živali za laboratorijske poskuse in v vojaške namene. Kolaž različno dolgih pripovedi omogoča globoke uvide v človeško izkušnjo, trpljenje ljudi in živali ter mnoge odprte rane v sodobni družbi. Zgodbe, ki jih pripovedujejo mrtvi. Zgodba, ki jo pripoveduje Srebrenica. To ni knjiga za boljše počutje. Je knjiga, ki brezbrižnost brcne v obraz. Prevedla: Lili Potpara

 

Cementni vrtCEMENTNI VRT
Ian McEwan

Ko kmalu po očetovi smrti najstarejša Julie najde mrtvo še mater, se z bratom Jackom in sestro Sue odločijo, da bodo ohranili družino in dom ter njeno smrt prikrili. Skupaj z najmlajšim Tomom, ki mu Julie zdaj nadomešča mamo, skušajo v svoji osamljeni hiši živeti normalno naprej, toda njihovo navidez brezskrbno poletje začne razpadati pod težo naraščajoče duševne stiske in disfunkcionalnih osebnih odnosov – tako kot razpada cementni sarkofag v kleti. Cementni vrt iz leta 1978 je McEwanov romaneskni prvenec, s katerim si je prislužil vzdevek »Ian McAbre«. V njem se izkaže kot pronicljiv psiholog, mojstrski zgodbar s posebnim občutkom za srhljivo in tesnobno, ki roman navdajata z naelektreno napetostjo. McEwan roman o nenavadnem odraščanju s skoraj gotskim vzdušjem gradi eliptično, s stvarnimi, natančnimi stavki – ter tako potrjuje kasnejši opis, s katerim je neki kritik označil njegova dela: »grdo, britansko in kratko«. Prevedla: Miriam Drev

 

Bog, pomagaj otrokuBOG POMAGAJ OTROKU
Toni Morrison
Ameriška pisateljica Toni Morrison, ki je bila za svoje delo med drugim nagrajena tudi z Nobelovo nagrado, je najbolj znana po svojih epskih delih Ljubljena, Najbolj modre oči in Salomonova pesem, v katerih obravnava polpreteklo ameriško zgodovino. Bog pomagaj otroku je njen zadnji roman, in hkrati prvi, umeščen v sodobni čas. Gre za krajšo in neprizanesljivo zgodbo o tem, kako nesprejemanje v otroštvu oblikuje in zaznamuje  življenje odraslega. V središču romana je junakinja Bride, katere modrikasto črna koža je zgolj ena od njenih atributov lepote, poguma, samozavesti in uspeha v življenju, toda hkrati tudi tisto, zaradi česar ji je njena svetlopolta mati odrekla vsako obliko ljubezni. »Pomembno je, kaj storiš otroku. Tega morda ne bo nikdar pozabil.«  Silovit in provokativen roman, ki odpira nova vrata v neprekosljivem opusu Toni Morrison. Prevedel: Jože Stabej

 

MorfijMORFIJ
Szczepan Twardoch
Konstanty Willeman se nekega jutra leta 1939 zbudi ves zmačkan in poskuša ugotoviti, kdo sploh je. Vprašanje sega globlje od običajnega pijanskega mrka. Nemci so pred štirinajstimi dnevi zasedli Varšavo in res je skrajni čas, da se odloči, ali je Nemec ali Poljak. Doslej si z vprašanjem svoje narodne pripadnosti ni belil glave, toda v letu 1939 tovrstna ambivalentnost ni več mogoča. Konstantyjev oče je bil Nemec, njegova mati nemško govoreča Šlezijka, ki se je odločila biti Poljakinja in je v tem duhu vzgojila tudi svojega sina. Konstanty ima zato dva materna jezika in dve duši v enem telesu. Skorajda neprostovoljno se pridruži uporniškemu gibanju, kjer mora vohuniti za Nemci. Toda kmalu nihče ni več prepričan, kdo Konstanty v resnici je, še najmanj junak sam. Prevod: Staša Pavlović

 

PodreditevPODREDITEV
Michel Houellebecq
Leta 2022. Francijo vsakodnevno pretresajo teroristični napadi in rasni nemiri, o katerih mediji vztrajno molčijo; govori se o državljanski vojni; Judje množično zapuščajo Francijo, potem ko se v drugi krog predsedniških volitev prebije Mohammed Ben Abbes iz Muslimanske bratovščine, kajti zdi se, da bodo socialisti raje podprli slednjega kot desničarsko Nacionalno fronto – Francija je pred popolnim političnim in družbenim preobratom. Vse to neprizadeto spremlja François, univerzitetni predavatelj v srednjih letih, ki živi razočarano, osamljeno življenje zahodnega potrošnika. Roman Podreditev je pripoved o iskanju smisla, inteligentna politična (anti)utopija in uničujoča satira, ki razkriva, da ljudi poganja zgolj iskanje egoističnega užitka, vse drugo so nepomembne podrobnosti. Prevod: Mojca Medvešek

 

SpominčiceSPOMINČICE
Blaže Minevski
Makedonija. Morda leta 2001. Morda zdaj. Morda vedno. Dva ostrostrelca, pripadnika dveh nasprotnih vojsk, dveh nasprotnih ideologij, dveh nasprotnih religij … Ona in on. On jo opazi skozi optični merek svojega orožja in ugotovi, da je ona prva videla njega. Prva ga je imela na muhi, ampak – zakaj ga ni ubila? Celotna zgodba, ki jo prvoosebni pripovedovalec pripoveduje njej, ki jo ima na muhi, njej, ki ga ima na muhi, se odvije v enem samem trenutku. Roman primerjajo z narobe obrnjeno Tisoč in eno nočjo. Pripovedovalec je moški, ki v brezčasnem prostoru pripoveduje zgodbe, v katerih se brez pravega reda, odvisno od trenutnega navdiha, prepletajo spomini na njegovo življenje, od najzgodnejšega otroštva pa vse do trenutka, ko se je pridružil vojaški enoti. Ona pa ga na čuden način posluša in razume, iz njegovih oči bere njegove misli. Kako se zgodba konča? Kdo na koncu preživi? Ali sploh kdo? Prevedla: Sonja Dolžan

 

Genialna prijateljicaGENIALNA PRIJATELJICA
Elena Ferrante
Lila in Elena, tako različni, a vendar nerazdružljivi, naj boljši prijateljici že od otroštva. Povezani ostaneta vse življenje, več kot šestdeset let, dokler ena od njiju ne izgine brez sledu, druga pa z obujanjem preteklosti poskuša rešiti uganko prijateljičinega izginotja. Elena Ferrante je vzdevek italijanske pisateljice, ki si kljub izjemni mednarodni odmevnosti (njena dela se prevajajo v 40 jezikov) in pravcatemu valu ferrantemanije želi ostati neznana. Naj nam zadošča njeno pisanje. Prevod: Anita Jadrič

 

Pojdi, kamor te vodi srcePOJDI, KAMOR TE VODI SRCE
Susanna Tamaro
Babica piše pobegli vnukinji dnevnik v obliki pisem. Ta so osebno - izpovedna, iskrena, ljubeča, polna življenjskih nasvetov in spoznanj. Pripoveduje ji o svojem življenju od otroštva naprej in tako stke roman o čustvih in premagovanju bolečine žensk treh generacij. Babičino pisanje spodbudi razmišljanje o resnični sreči in o tem, da nekatere stvari preprosto vidiš in razumeš, šele ko si star. Susanna Tamaro (1957), rojena v Trstu, se ukvarja z režijo, piše romane in kratke zgodbe. Za literarno delo je bila že večkrat nagrajena. Roman Pojdi, kamor te vodi srce (Va’ dove ti porta il cuore, 1994) je najuspešnejši italijanski roman preteklega stoletja in svetov - na uspešnica, po kateri so posneli tudi film. Prevod: Aleksa Šušulić in Anita Jadrič

 

Opolzkosti v zasebnostiOPOLZKOSTI V ZASEBNOSTI
Marco Missiroli
Sartrova smrt in prve kaplje sperme, starševska ločitev in prvi poljubi. To je zgodba o čustvenem in seksualnem odraščanju mladega Italo-Francoza Libera Marsella, ki se kot deček priseli v takrat še Sartrov Pariz. Šest poglavij, od Otroštva do Odraslosti, je dovolj za razvejeno prvoosebno pripoved o odraščanju, ki se pne od sprva idealizirane družine s samosvojo materjo in dobrohotno intelektualnim očetom do dokončne vzpostavitve Jaza kot nosilca novega cikla življenja: deček Libero z začetka knjige se torej razvije v očeta s konca. Missiroli živahno in boleče odkrito popisuje etape Liberovega spolnega zorenja in njegove obsesije, iskanje osrediščenja življenja v Parizu in pozneje v Milanu ter številne očetovske figure, ki vplivajo nanj. Slogovno sveže, izredno komunikativno delo, v katerem se odkrivanje (temnih plati) seksualnosti pretaka skozi literarno in umetniško (samo)vzgojo. Prevod: Janko Petrovec

 

Animal tristeANIMAL TRISTE
Monika Maron
Animal triste (1996) je roman, ki sodi med klasična dela sodobne nemške literature in je doslej največkrat ponatisnjeni roman pisateljice in esejistke Monike Maron (1941), dobitnice vrste uglednih priznanj (mdr. Deutscher Nationalpreis). Neimenovana pripovedovalka, ki zase ne ve več natanko, koliko je stara, obnavlja ljubezensko zgodbo, ki naj bi pred leti usodno posegla v njeno življenje. Ona kot paleontologinja v muzeju varuje brahiozavra, on, Franz, pa je poročen in preučuje mravlje medičarice. Njuna ljubezen se spreminja skupaj z državo in časom, v katerem živita, zato je ključni del te zgodbe tudi zgodovina: druga svetovna vojna, prva povojna leta v Nemčiji, vsakdanjik v vzhodnonemški diktaturi ter padec berlinskega zidu. Prevod: Jaša Drnovšek

 

Pokopljite me ža šprajcPOKOPLJITE ME ZA ŠPRAJC
Pavel Sanajev
Pavel Sanajev (1969), ruski pisatelj in filmski režiser, je pri šestindvajsetih letih napisal kratek avtobiografski roman, da bi s pisanjem kot s terapijo predelal uničujoče posledice, ki jih je imelo zanj neprijetno otroštvo. Zgodbo pripoveduje osemletni deček, ki živi pri starih starših, kjer naj bi ga pustila sebična mati. Vendar se postopoma izkaže, da je babica bolj nora, kot se sprva zdi. To je homersko smešna knjiga o grozljivih preobrazbah in prigodah ljubezni. Zato je namenjena najširšemu krogu bralcev, ne glede na starost, spol in svetovni nazor. Roman že ima zagotovljeno mesto v zgodovini ruske književnosti in se je skoraj desetletje obdržal na vrhu uspešnic. Prodan je v več kot milijon izvodih, po njem je bil leta 2009 posnet tudi film. Prevod: Lijana Dejak

 

Nočno deloNOČNO DELO
Jáchym Topol
Nočno delo prikazuje obdobje praške pomladi skozi nenavadno perspektivo dveh otrok, ki se s starši preselita na češko podeželje, v grozljiv vaški svet. Zgodba pripoveduje o odraščajočem fantu in njegovem mlajšem bratu, o odsotnem očetu – čeprav se dogajanje vrti okrog njega – in materi alkoholičarki. Fanta iščeta svoj prostor pod soncem in potrditev v družbi vrstnikov, starejši Ondra doživlja prvo ljubezen, prvo spolno izkušnjo, sočasno pa se oba spopadata s svetom odraslih. Roman preveva mističnost, ki se kaže v obliki babjih čenč in praznoverja, s katerim strašijo otroke, predvsem mlajšega od bratov, in gostilniških štorij. Nočno delo je nadčasoven arhetipski roman, ki slika različne podobe družbenega in osebnega zla ter iskanje izhoda. Posebej ga odlikuje bogat, razplasten in inovativen jezik. Prevod: Nives Vidrih

 

Zadnji pobegZADNJI POBEG
Jan van Mersbergen
»Ti si moj oče,« reče fant po telefonu. Ime mu je Deedee, ima deset let in prvič govori z očetom Ivanom, ki mu klic zatrese tla pod nogami. Sprva misli, da gre za šalo, toda ko se s fantom prvič srečata, mu je takoj jasno, da govori resnico. Tako se začne tankočutna pripoved o odnosu med očetom in sinom, ki se dotakne večnih resnic o starševski ljubezni in ceni svobode. Pripoved se kljub ganljivi temi izogne pretirani čustvenosti. Zaradi premišljene in mestoma celo hladne pisave pa je katarza junakov še toliko bolj učinkovita. Priznani nizozemski pisatelj Jan van Mersbergen je za Zadnji pobeg prejel nagrado za najboljši nizozemski roman (2014). Prevod: Mateja Seliškar Kenda

 

Postaja tajgaPOSTAJA TAJGA
Petra Hůlová
Postaja Tajga (2008) je skrivnostno intoniran pustolovski roman, v katerem avtorica povezuje različna obdobja, dežele, kulturna okolja in vrednostna merila, soočenje evropskega duha s sibirsko civilizacijo. Junaki so prebivalci tamkajšnjih zakotnih vasi ter dva danska pustolovca, ki se v razmaku nekaj desetletij odpravita v tajgo. Drugi raziskuje izginotje prvega. »Zgraditi mesto v tajgi, to lahko pade na pamet samo Rusom, grobijanom z nežno dušo,« trdi danski študent antropologije Erske. Čeprav se je skrbno in sistematično pripravljal, čeprav je tako kot njegov predhodnik Hablund prebral na kupe gradiva, ni zmožen razumeti duše tajge. Avtorica konfrontira dve prelomni obdobji sovjetske oz. ruske zgodovine 20. stoletja; povojno obdobje, polno upanja, povsod prisotne sovjetizacije, kolektivizacije, kolhozništva in podržavljanja, in na drugi strani devetdeseta leta, čas navidezne streznitve po zlomu sovjetske velesile. Prevod: Nives Vidrih

 

Pariz BrestPARIZ-BREST
Jiři Bezlaj
Bizarna zgodba o potovanju med provinco in prestolnico in nazaj se kar naprej ukvarja – ob tem, da v prvi osebi slikovito popisuje avtorjevo družino – tudi sama s seboj in se, polna slogovnih ekstravaganc in odmikov v dolga podredja, marsikdaj lovi za rep. Kako tudi ne: Pariz–Brest–Pariz je (bila) znamenita kolesarska dirka z začetka prejšnjega stoletja, tako pa je ime tudi kolačku, ki naj bi imel obliko kolesa … Tanguy Viel (1973, Brest) je pri pariški založbi Les Éditions de Minuit, kamor avtor glede na svoj način pisanja tudi sodi, izdal vrsto romanov. Pariz–Brest (2009) je obveljal za njegovo najboljše delo. Prevod: Aleš Berger

 

Temni paradižTEMNI PARADIŽ
Rosa Liksom
Zgodbe v zbirki Temni paradiž (1989) finske avtorice Rose Liksom običajno obsegajo le stran ali dve, a so izredno intenzivne. Med pripovedovalci se poleg obrobnežev iz urbanih okolij pogosto znajdejo podeželski posebneži. Nastopajo med drugim s čistočo obsedeni mladenič, ki noče zapustiti stanovanja, ženska, ki se ureja za svojo smrt, vdova, ki je ubila moža dva tedna po poroki … Ob vsebinski radikalnosti zgodbe odlikuje poseben črni humor in drzna raba jezika, kar daje njenemu pisanju dodatno avtentičnost. Prevod: Julija Potrč

 

slikaKNJIGA O UNI
Faruk Šehić
Mustafa Huzar, ki zapisuje Knjigo o Uni, je bipolarna oseba: vojni veteran in pesnik hkrati. Če na trenutke tudi zmore sestaviti okruške svojega življenja, se mu takoj spet razbežijo. Njegovi spomini na bivšo državo, nedavno vojno in ubijanja so "umazani in ogabni", resničnost banalna. Iz labirinta se rešuje s pisanjem. Pripoved se razveže in zvedri skozi vračanje v otroštvo, predvsem k reki Uni. Stapljanje z naravo in pogled iz kozmične perspektive pomanjšajo človeka, z namišljeno zgodovino vred, na smešnega pritlikavca. Šele banalni predmeti iz osebne zgodovine, zasledovanje lastnih vzgibov in strogo vztrajanje na poti do individualne resnice pripeljejo do smisla, ki je v občutenju enosti z vsemi soljudmi, v zavedanju, da nas veže skupno bivanje. Prevod: Slavko Duša

 

slikaDRAG ŠOV
Uršul'a Kovalyk
Uršul'a Kovalyk (1969) je doslej napisala štiri prozne knjige in šest gledaliških iger. Njena kratka proza je prevedena v številne jezike. S svojim zadnjim delom se je uvrstila med finaliste prestižne nagrade Anasoft litera in zanj prejela nagrado 22. mednarodnega knjižnega sejma Bibliotéka v Bratislavi za najboljše delo slovaške avtorice. V žarišču 17 kratkih zgodb je notranji svet širokega spektra junakinj, neredko v odnosu do moža, ljubimca, očeta, neznanca, katerih resnični, pristni jaz se iz stvarnega sveta prestavlja v svet sanj, videnj, fantazij, kar jim omogoča, da podvomijo o konstrukciji stvarnosti. Prevod: Andrej Pleterski

 

slikaOSTER ŠTART
Mića Vujčić
Oster štart, s pomenljivim podnaslovom Sodnikov dodatek, o družinski zgodovini, odnosih med družinskimi člani in srbski družbeni klimi v medvojnih devetdesetih spregovori na šarmanten in sproščen način. Osrednji protagonisti tega literarnega dela so simpatično čudaški člani banatske družine – oče je pretepeni nogometni sodnik nižjeligaških tekmovanj, ki honorarno služi z inštrukcijami matematike, mama je zobozdravnica, ki se politično aktivira z ustanovitvijo lokalne radijske postaje, pomemben družinski in romaneskni člen pa je tudi stric, za katerim se je na vojni fronti izgubila vsaka sled. Mića Vujičić (1979) je predstavnik tako imenovanega »kikindskega literarnega čudeža«. Oster štart je njegov prvi roman. Prevod: Urban Vovk

 

slikaModra lisica in Deček, ki ga ni bilo
Sjón
Modra lisica je rahločuten in romantičen tableau o divjem, ki tli v naravi in človeku. Novela je prejela Nordic Council Literature prize in je prevedena v 31 jezikov. Fant, ki ga ni bilo, pa je zgodba o Islandiji v času globoke preobrazbe, zgodba o izrinjencu v času, ko se življenje in smrt, resničnost in domišljija, skrivnosti in razodetja borijo za prevlado. Roman je prejel nagrade Icelandic Literary Prize, DV Cultural Prize for Literature, Icelandic Booksellers' prize in je preveden v 15 jezikov. Prevod: Anja Golob

 

Krvni bratjeKrvni bratje
Ernst Haffner
Knjigam klasikov, ki opisujejo Berlin pred vladavino Hitlerja, kot so Erich Kästner, Alfred Döblin in Christopher Isherwood, zdaj lahko dodamo še roman Krvni bratje, ki ponuja nepogrešljiv vpogled v temačno plat tega obdobja in je zaradi opisa življenja ljudi s socialnega dna tudi danes izjemno aktualen. Znova odkriti roman iz leta 1932, ki so ga nacisti po prihodu na oblast prepovedali, je ob ponovni izdaji leta 2013 upravičeno naletel na izjemen odziv, saj ga poganja napeta in pretresljiva zgodba o otrocih z ulice, ki vsaj nekaj socialne varnosti najdejo v uličnih bandah. O avtorju Ernstu Haffnerju je zelo malo znanega. Vemo, da je bil novinar in socialni delavec, po pozivu v Goebbelsovo kulturno zbornico pa se je za njim izgubila vsaka sled. Prevod: Uršula Rebek

 

Križišče štirih potiKrižišče štirih poti
Tommi Kinnunen
Dvajseto stoletje. Mestece na Finskem. Križišče štirih poti. Ob njem hiša, v njej sobe. Glasovi treh žensk in moškega, ki iščejo prava vrata, da bi si izborili prostor za svoje sanje. Maria, neporočena mati samohranilka, ki postane ugledna babica in kot prva ženska v mestecu zajaha kolo. Lahja, njena hči, ki si želi moža, očeta za svoje otroke, in kljub negodovanju sokrajanov odpre lastni fotografski studio. Onni, njen očarljivi blagi mož, ki hrepeni po družini, a popolne trenutke sreče najde drugje. Kaarina, Lahjina snaha, ki v hiši naleti na zidove zamolčanih besed in odpre vrata podstrešja. Prevod: Julija Potrč

 

slikaVojna in vojna
László Krasznahorkai
Bravurozna knjiga nas zapelje v življenjski labirint arhivarja dr. Györgya Korima, ki na štirideseti rojstni dan pride do usodnega spoznanja, da ne razume niti sebe niti sveta. Resničnost zanj v hipu postane silno težka, še posebej, ko v arhivu naleti na skrivnosten rokopis. V iskanju smisla življenja in v želji po razvozlavanju besedila se skupaj z njim podamo v vse globlje p(l)asti romana … Je v zatonu človeške družbe moč najti lepoto, resnico, mir?; obstaja izhod ali je povsod vojna in vojna?, so dobri pustili zmagati slabim?, je človek čudež brez primere ali poraz brez primere? … Je to branje, ki se bralcu vreže v zavest? Nedvomno. Prevajalka Marjanca Mihelič

 

Vse življenjeVse življenje
Robert Seethaler
Ko so po šestih tednih znova poklicali ravnalca kosti, da je odprl obvezo, je bila fantova noga tenka kakor kurja taca. Poleg tega je nekoliko pošev štrlela iz kolka in v celoti dajala vtis, da se je zarasla nekoliko krivo in zasukano. »Saj se bo zaraslo, kot se vse v življenju,« je rekel Klammerer, medtem ko si je umival roke v skledi sveže pomolzenega mleka. Roman Vse življenje diha z vzponi in padci človeške duše. Andreas Egger preživi kruto otroštvo, eno vojno in en snežni plaz. Vztraja dlje, kot si je kdaj mislil, da bo zmogel. Ne spomni se, od kod je bil prišel, in konec koncev niti tega ne ve, kam bo odšel. Toda na ves ta čas vmes, na svoje življenje, gleda brez obžalovanja, z zadržanim smehom in enim samim velikim čudenjem. Prevod: Aleš Učakar

 

slikaV imenu otroka
Ian McEwan
Bistvo zakonov je, da potegnejo jasno ločnico med dobrim in zlim. A življenje ni takšno, črno-belo. Ian McEwan v svojem trinajstem romanu vzame v precep avtoriteto družbenih institucij in spregovori o večno aktualni temi – sodniških odločitvah. Prevod: Dušanka Zabukovec

 

slikaBreztežni
Valeria Luiselli
Koliko življenj in koliko smrti je možnih v obstoju ene same osebe? V Breztežnih (2011) nastopa dvoje glasov: mlada mehiška urednica pripoveduje, kako jo je po metrojih New Yorka preganjal duh pesnika Gilberta Owna, Owen na robu smrti pa se spominja svoje mladosti v času harlemske renesanse konec dvajsetih let dvajsetega stoletja, ki jo je v newyorškem literarnem dogajanju soustvarjal ob boku avtorjev, kakršna sta Louis Zukofsky in Federico García Lorca. Pripovedovalca se iščeta v nepreglednem omrežju podzemnih vlakov, kjer sta potovala v svojih preteklostih. Roman o navideznih obstojih, priklic nezmožnosti ljubezenskega srečanja in dokončnosti izgube, hkrati melanholičen in humoren. Spretno ponudi vznemirljivo branje, a nikoli ne odstopi od skrbnega prevpraševanja in analize vrednot sodobnega sveta. Prevod: Ira Kolbezen in Kristina Koritnik

 

slikaTrikrat ob zori
Alessandro Baricco
Roman popisuje verjetno zgodbo, ki pa se, kot pravi avtor, v resničnem življenju ne bi nikoli mogla odviti. Zgodbo o moškem in ženski, ki se srečata trikrat, toda vsakič je edinič in prvič in zadnjič. Nepravilni čas književnosti jima omogoča, da je starostno razmerje med njima ob vsakem srečanju drugačno. Vrsta iskrivih, živahnih, duhovitih in presenetljivih dialogov nam ju odkriva v vsej njuni edinstvenosti. Roman Trikrat ob zori se je prvič pojavil kot omemba v Bariccovem delu Mr Gwyn. Šele kasneje je avtor sklenil, da ga tudi v resnici izpiše. Zato ga je mogoče brati kot svojevrstno nadaljevanje Mr Gwyna ali pa kot samostojno delo. Prevod: Janko Petrovec

 

slikaPoročni zaplet
Jeffrey Eugenides
Kot Deviški samomori in Middlesex tudi roman Poročni zaplet govori o odraščanju, v tem primeru o treh študentskih prijateljih. Zgodba se začne na dan, ko diplomirajo, avtor pa v retrospektivi predstavi tudi zadnje leto njihovega študija. Roman se odkrito spogleduje s klasičnimi angleškimi besedili o tej temi in pred nami razgrne zemljevid mladosti, polne velikih idealov, velikih ljubezni in velikih razočaranj. Mladost je silno vznemirljiva, a skriva tudi veliko pasti, v katere se moramo ujeti, da bi se naučili živeti. Prevod: Irena Duša

 

slika Ginster
Siegfried Kracauer
V romanu Ginster iz leta 1928 je izredno prefinjeno prepletena Kracauerjeva biografija s fikcijo. Na ozadju prve svetovne vojne nam pisatelj pripoveduje zgodbo protagonista, ki išče svojo vlogo v družbi. Do vojne je skeptičen, nazadnje se ji ni mogoče povsem izogniti in sledi vpoklic. Po Adornovem mnenju je Ginster vrhunec Kracauerjeve ustvarjalnosti, nad njim pa sta se navduševala tudi Joseph Roth in Thomas Mann. Prevajalec: Slavo Šerc

 

slikaZgodba o mojih ljudeh
Edoardo Nesi
Zgodba o mojih ljudeh je tudi moja in tvoja, zgodba malega človeka, ujetega v mrežo globalizacije. Nostalgičen zapis ‘boljših’ časov in grenak opomin velikim korporacijam, skorumpiranim politikom in objestnim ekonomistom. Novodobna diatriba, ki živo beleži razkrajanje vrednot današnje družbe. Prevod: Gašper Malej
»Edoardo Nesi je napisal prodorno knjigo spominov, ki jo kljub grenkemu priokusu z užitkom preberemo.«
The New York Times

 

slikaStihi
Michelangelo Buonarroti
Pesnik Michelangelo izstopa izmed sodobnikov s silovitostjo izraza, ki ga žene tako daleč, da mu nemalokrat razbije pesniško formo; nič manj pa z nenehno navzočo zavestjo, da je pri vsej svoji umetniški veličini, silni notranji napetosti, ustvarjalni dilemi in ljubezenski muki tudi smešen. Tu se zdi, da je s svojo poezijo nekakšen predgovor k literarni in nasploh umetniški izkušnji, ki so jo nedolgo zatem z vso vehemenco uveljavili nekateri največji evropski pisatelji in misleci (Shakespeare, Cervantes …): izkušnji sveta Janusovega obraza, v katerem lahko drugo ob drugem sobivajo najbolj nepomirljiva nasprotja, nepopravljivo razcepljenega novoveškega sveta. Izbor, prevod in spremna beseda: Srečko Fišer

 

slika Vrnitev
Dulce Maria Cardoso
Leto 1974, osamosvojitev portugalskih kolonij v Afriki. Za tamkajšnje črnsko prebivalstvo obljuba svobode in samouprave. Za več kot pol milijona belcev izguba vsega premoženja in začetek množičnih selitev v rodno, a hkrati tujo Portugalsko. Za petnajstletnega Ruija in njegovo družino, ki se skupaj z drugimi povratniki znajde na letalu za Lizbono, konec sveta. Prevajalka: Barbara Juršič

 

slikaBuda na podstrešju
Juile Otsuka
Roman ameriške avtorice japonskega porekla Julie Otsuka skozi celotno zgodbo v prvi osebi množine razgrinja tragično usodo »po katalogu« naročenih japonskih nevest, ki se sredi 19. stoletja podajajo prek morja v Ameriko, da bi zaživele s svojimi možmi. Posamične usode, ki jih pričakajo na celini, kjer ne poznajo ne jezika ne navad ne družbenih dogovorov, so razgrnjene v valujočih stavkih, katerih briljantni slog ustvari krik zamolčane zgodovine in izpriča usode premnogih žensk kot eno samo, pa naj gre za izgube otrok, posilstva ali suženjstvo.
Prevod: Jedrt Maležič

 

slikaVečer v klubu
Christian Gailly
Kaj se zgodi, ko se priletni jazzovski zasvojenec po desetletni abstinenci, ki si jo je bil zaukazal, nekega večera, ko se po naključju znajde v lokalu tujega mesta, na lepem povrne k svoji nekdanji pogubni strasti: igranju na klavir? Zdrs nikakor ni nedolžen, spet se odpreta pekel in nebo …
Prevod: Aleš Berger

 

slikaStrdek
Olivera Nikolova
Dogajanje romana je postavljeno v svet športa v času neposredno pred razpadom SFR Jugoslavije, ko državo na vseh področjih razjeda korupcija. Celotna zgodba obsega tri ure in šest minut, njena kompozicijska struktura pa se razvija na treh ravneh: prvi dve sta si na videz nasprotni (športni vsakdanjik literarnih oseb in življenje krvnega strdka v krvi protagonista romana), vendar sta obe podrejeni tretji ravni, ki predstavlja neizbežnost kozmičnih zakonitosti. Eden od protagonistov romana je Krvni strdek, ki živi svoje lastno življenje, raste, se razvija, ima čustva, enaka človeškim, na koncu pa v želji, da bi bil najboljši svoje vrste, zamaši žilo v nogometaševem telesu in ubije njega in sebe. Metafora za družbeno zlo, ki uničuje državo, naredi roman za večno aktualno branje. Olivera Nikolova (1936) je bila zaposlena kot televizijska urednica in dramaturginja; je eno osrednjih imen izjemno uspešne sodobne makedonske proze. Prevod: Sonja Dolžan

 

slika Pelji svoj plug čez kosti mrtvih
Olga Tokarczuk
Roman raste iz protesta proti temu, da ljudje ubijajo živali za zabavo ali korist, ta osrednja problematika pa je spretno vkomponirana v kriminalko, ki prerašča v jedko družbenokritično satiro ali celo moralni triler, kot ga je poimenovala avtorica, ki naj bi v bralcu zbujal moralno nelagodje. Junakinja knjige Janina Duszejko, borka za pravice živali, ki se je naselila na samoti v Sudetih v bližini češke meje, je v zagrizenem sporu z vaško druščino lovcev, s katerimi so v navezi tudi lokalne oblasti. Dogajanje se zaplete, ko se začno v okolici vrstiti nepojasnjeni umori. Zdi se, kot bi se preganjane živali same maščevale svojim krvnikom. Prevajalka: Jana Unuk

 

slika Mr.Gwyn
Alessandro Baricco
Jasper Gwyn je pisatelj, ki se nenadoma odloči, da ne bo nikoli več pisal, toda šele pozneje se zave, da utegne postati življenje brez »urejanja misli v premočrtno obliko povedi« neznosno. Ko razmišlja, česa se lotiti, mu pride na pot poklic, ki bi ga nadvse rad opravljal, čeprav ne ve, kaj naj bi »kopist« v resnici počel. Skozi serijo nepričakovanih srečanj počasi doume, da mu je usojeno kopirati ljudi. Novi poklic mu omogoči samoizpolnitev, s čimer dokončno izgine iz zavesti sveta. Prikrite simetrije skrivnostne notranje preobrazbe, v katerih slišimo odmev Melvillovega Bartlebyja, pisarja, popisuje Baricco z zanesljivostjo ustvarjalca, ki ves čas odkriva nove poti literarnega izraza. Stran za stranjo gradi karakterni prostor dveh izjemnih, duhovitih likov, ki se sredi romana v glavni vlogi zamenjata. Prevajalec: Janko Petrovec

 

slika Bilbao-New York-Bilbao
Kirmen Uribe
Med poletom iz Bilbaa v New York se razpleta zgodba treh generacij. Pisma, pesmi, dnevniki, elektronska sporočila in slovarji ustvarjajo mozaik spominov in pripovedi o članih baskovske družine: dedu, ki je bil kapitan na ladji, očetu, ki je bil prav tako kapitan in pustolovec, in pripovedovalcu, ki je morje zamenjal za nebo in je pripovednik in pesnik. Prav on pa je tisti, ki brska po preteklosti ter išče družinske zgodbe in pričevanja. Pripoved je poklon dediščini posameznika in svetu, ki ga danes skoraj ne poznamo več, hkrati pa spev življenju in njegovi trajnosti. Prevajalec: Marjeta Drobnič

 

slikaStropi
Zuzana Brabcová
Junakinja po psihičnem zlomu pristane v psihiatrični bolnici na detoksu, med pacientkami, odvisnimi od alkohola ali drog; odnosi med pacientkami samimi ter med njimi in zdravstvenim osebjem so skrajno zaostreni, že na meji živalskosti. Junakinja na strop v bolniški sobi nad posteljo, ki odpira nove razsežnosti, projicira svoje tesnobne zgodbe in vizije. Stropi so roman o tem, kaj je bistvo naše človečnosti in po čem se v takih kriznih situacijah sploh še ločimo od živali, so zgodba o malem zasebnem svetu, v katerem so se podrle vse meje, tudi meje v pripovedni strukturi: pripovedovalka je občasno tretjeosebna, tekoče prehaja v prvoosebno, sem in tja je tudi drugoosebna. Stropi so izjemni po svoji zgoščenosti in poetičnosti, pripovedni energiji in drastični metaforiki. Roman je bil leta 2013 nagrajen s prestižno češko nagrado Magnesia Litera. Prevod: Nives Vidrih

 

slikaJezusovo otroštvo
John Maxwell Coetzee
Moški srednjih let in petletni fant, njegov varovanec, z ladjo prispeta v tujo, špansko govorečo deželo, da bi začela novo življenje. Starih spominov nimata več. Znajdeta se v družbi socialne blaginje, kjer vsak prišlek dobi stanovanje, službo in finančno podporo, javni prevoz pa je zastonj. Moški se zaposli v pristanišču in z drugimi delavci razpravlja o ureditvi družbe, o naravi in smislu dela ter drugih etičnih vprašanjih. Nepredvidljivo dogajanje, ki po malem polzi onstran racionalne doumljivosti, se zaplete, ko moški fantu najde mater. Fant postane neukrotljiv, samosvoj — podoben kvečjemu Malemu princu ali don Kihotu — kot tak pa trn v peti družbi, ki jo postopoma lahko ugledamo tudi kot družbo birokratskega enoumja. John Maxwell Coetzee (1940), Nobelov nagrajenec, se je rodil v Cape Townu. V mladosti je nekaj časa živel v Angliji in Ameriki, se nato za več desetletij vrnil v Južno Afriko, leta 2002 pa je novo življenje poiskal v Avstraliji. Prevod: Tina Vrščaj

 

slikaKrokodil za vratom
Klaus Kordon
Zapor Berlin-Hohenschönhausen, celica 102. Manfred Lenz, ki so ga skupaj z družino ujeli pri poskusu pobega iz Vzhodnega Berlina na zahod, čaka na sodbo in obuja svojo življenjsko zgodbo. Odraščanje v povojnem Berlinu. Vdor sovjetskih čet. Postavitev berlinskega zidu. In želja po svobodi, ki je mladega inženirja spodbudila, da je kljub obetavni karieri z ženo in otrokoma sedel na vlak za tujino … Prevod: Uršula Rebek

 

slikaBalade in romance
Ignacy Karpowicz

Roman Baladine in romance (2010) pripoveduje o človeških čustvih in nemožnosti srečne ljubezenske zveze, v njem pa poleg ljudi in bogov nastopajo tudi literarne fikcije, abstraktni pojmi in predmeti. Prvi del, Baladine, ki se dogaja na zemlji, predstavi vrsto junakov v težavnih ljubezenskih razmerjih. V središčnem delu romana se pisateljeva domišljija zaiskri v fantastičnem opisu eklektičnega neba v kriznem trenutku, ko se ukinja pekel, zapirajo nebesa, bogovi pa, tudi sami zapleteni v bolj ali manj posrečene medsebojne zveze, sestopajo na zemljo, v glavnem v deželo v akciji, dostopno po reklamno znižani ceni – Poljsko. V zadnjem delu, Romance, se njihove usode prepletejo s človeškimi in izkaže se, da božji poseg v svet ne more ničesar spremeniti na bolje. Pisatelj v bleščečih jezikovnih ognjemetih smeši stereotipe v predstavah o resničnosti, tudi tistih, povezanih z institucijami vsakdanjega življenja in aktualne družbe. Prevod: Jana Unuk

 

slikaSamogovori
Andrés Neuman

Samogovori (2012) preklapljajo med nežnostjo in ostro resničnostjo ter preskakujejo iz otroštva v perverznost. Vzemirljivi roman raziskuje odnos med erosom in tanatosom ter si zastavlja boleče vprašanje: kako na naše izkušanje spolnosti vplivata bolezen in bližanje smrti?

 

slikaSveta knjiga volkodlaka
Viktor Pelevin

A Huli, na videz najstnica, v resnici pa 2000 let stara prostitutka, preživlja dneve v zanemarjenem Bitcevskem parku v Moskvi, ponoči pa preži na tuje bankirje in investitorje v prestižnem hotelu Nacional. Ko jih zvabi v posteljo, se izkaže, da gre pravzaprav za nadnaravno bitje, lisico, ki nenadoma iztegne svoj košati rep in projicira mesene fantazije svojim klientom v možgane.
Prevod: Borut Kraševec

 

slikaV tvoji puščavi
Miguel Sousa Tavares
V tvoji puščavi je potopisni roman – predvsem pa poklon osebi, ki jo je pisec spoznal v določenem trenutku svojega življenja, ter poklon puščavi. Je ubeseditev tipičnega portugalskega fada, zgodbe o hrepenenju po izgubljeni osebi in po nepozabni puščavi. V tem »skoraj romanu«, kot knjigo imenuje sam avtor, sledimo glavnemu junaku, ki opisuje potovanje z džipom po saharski puščavi novembra 1987 v spremstvu mladega dekleta, ki jo je srečal le nekaj dni pred odhodom. Spremljamo nastanek in razvoj odnosa med neznancema, ki ju druži želja po odkrivanju puščave, ter njuno medsebojno prilagajanje v neznanem okolju in v nepredvidljivih okoliščinah. Roman je izpoved, zahvala in obenem poslovilno pismo, napisano dvajset let po potovanju. Prevajalka: Tanja Ovaska

 

slikaZaljubljenosti
Javier Marias
V najnovejšem romanu sodobnega španskega pisatelja Javierja Maríasa se glavna junakinja nehote zaljubi v že zaljubljenega moškega. Postopno ga začne spoznavati, hkrati pa tudi ugotavljati, da so njegovi življenjski načrti nepreklicno usmerjeni drugam, čeprav se še tako trudi, da bi zanj postala nepogrešljiva. Zaradi svoje zaljubljenosti doživlja nenavadne izkušnje, ki jo pripeljejo do skrajnih položajev, notranje razcepljenosti, dvomov o pravičnosti, pravici in smislu poseganja v življenje drugega. Dogajanje tako postane povod za razmišljanje o stanju zaljubljenosti, v katerem je človek zmožen storiti skoraj vse, kar je najplemenitejšega, in skoraj vse, kar je najbolj nizkotnega. In prav za zaljubljenost se zdi, da lahko upraviči sleherno dejanje. Prevajalka: Marjeta Drobnič

 

slikaSanje o nečem
Pier Paolo Pasolini
Zgodnje Pasolinijevo besedilo, napisano večinoma leta 1948 in objavljeno štirinajst let pozneje kot Sanje o nečem, plete svojo pripoved na furlanskem podeželju. Njegovi trije mladi junaki stopajo v življenje na zgodovinski točki, ko se tradicionalno kmetstvo sesipa. Protesti furlanskih dninarjev, zasedba vil bogatih zemljiških posestnikov, praske s policijo so znamenje in tudi upanje novega časa. Vsakdanje vožnje s kolesi od kraja do kraja, cerkvena proščenja ali pojedine s polento, nacejanja z vinom v toplem hlevu in vdori v skrbno varovane dekliške prostore jim rišejo okvir in vzpostavljajo značilno pasolinijevsko protislovje. Prevod: Irena Trenc Frelih

 

slikaZa vedno tvoj
Daniel Glattauer
Judith, poslovna ženska sredi tridesetih, med nakupovanjem spozna Hannesa, ki se izkaže za tako rekoč sanjskega moškega; arhitekt v začetku štiridesetih, samski, še vedno samski!, uglajenih manir in mojster očarljivih komplimentov, za povrh pa se močno ogreje zanjo. Začetek, ki veliko obljublja ... Zelo kmalu sledi povabilo v Benetke, kjer ji on s svojimi do zadnjega organiziranimi dnevi ne da dihati in Judith dokončno postane jasno, da ji tak odnos ne ustreza. Vendar je Hannes hudo všeč njenim prijateljem, njenemu bratu, njeni mami ... in poleg tega nekako ne razume, da je treba odnos prestaviti v nižjo prestavo. Kaj pa zdaj? Prevod: Sandra Baumgartner Naylor

 

slikaCanterburyjske povesti
Geoffrey Chaucer
Geoffrey Chaucer (1343? – 1400) je kot dvorjan, diplomat in uradnik služil trem kraljem in eni kraljici: Edvardu III, Rihardu II, Henriku IV in svoji Muzi, angleški poeziji, ki se je po epidemiji »črne smrti« na Otoku čudovito razmahnila. V tem času je z Langlandovim Petrom Oračem svoj zadnji vrh dosegla aliteracijska poezija, po drugi strani pa je neznani pesnik ustvarjal mojstrovine, kot je Sir Gawaine in Zeleni vitez, ki zaključujejo razcvet poznosrednjeveške poezije. Chaucer ne prvega ne drugega ni poznal, zato pa sta ga pritegnili sodobna francoska in italijanska poezija, ki ju je pričel prevajati in prirejati v tekočo londonsko govorico. Vzgojen v latinskih šolah ter v francoski govorici dvora se je na potovanjih v Italiji nalezel duha humanizma Danteja, Petrarke in Boccaccia, ki so ga navdahnili tako z izpiljeno uporabo domačega toskanskega jezika kot s snovjo, ki je bila v Angliji popolna novost. Ko je v viharnih letih 1386–87 ostal brez službe, se je lotil Canterburyjskih povesti, svojega najbolj znanega dela, v katerem si romarji, ki se jim pridruži tudi sam, na poti iz Londona na grob Tomaža Becketa pripovedujejo vesele in žalostne zgodbe, ki so z mojstrsko izrisanimi značaji pripovedovalcev ostale priljubljene vse do danes. Žal je bilo pesnikovega prisilnega odmora kmalu konec in dela ni utegnil dovršiti. Veliko večino tistega, kar je dokončal, pa najdete v knjigi, ki je pred vami. Prevajalec: Marjan Strojan

 

slikaZemljevid in ozemlje
Michel Houellebecq
Zgodba slikarja Jeda Martina, ki doživi karierni preobrat in slavo, ko začne fotografirati Michelinove zemljevide in upodabljati predstavnike različnih poklicev, je po avtorjevih besedah roman »o staranju, o odnosu med očetom in sinom in o umetniškem upodabljanju resničnosti«. Melanholični Jed spremlja očetovo poslavljanje od življenja in z Rusinjo Olgo, Michelinovo uslužbenko za stike z javnostmi, premaguje ustvarjalne krize. In potem si nekega dne zaželi, da bi mu besedilo za katalog napisal sam Michel Houellebecq – on bi ga pa v zameno portretiral. A nekaj mesecev po tistem, ko mu izroči portret, se zgodi strašen zločin: Houellebecqa najdejo mrtvega in razkosanega ... Prevajalec: Mojca Medvedšek

 

slikaGolobi vzletijo
Melinda Nadj Abonji
Družina Kocsis si je po preselitvi iz Vojvodine ustvarila dom in spodobne življenjske razmere v Švici. A za Ildiko, mlajšo izmed dveh hčera, ostaja ravninska vas s čutečo babico toplo pribežališče. Vsak poletni obisk razkrije novo plast v družinski zgodovini, na plano prihajajo skriti grehi in družinske travme. In vsako vrnitev v Švico spret sprejme hlad prikritega rasizma. Ko babica umre in je z izbruhom vojne konec izletov v Jugoslavijo, se hrepenenje pojavi na vratih družinske restavracije v osebi mladega begunca Daliborja … Prevajalec: Slavo Šerc

 

slikaSplit
Slavoljub Stanković
Imaš polbrata, ki ga še nisi videl. Živiš v Beogradu, on v Splitu. Kaj zdaj? Poročilo o balkanskem stanju stvari, ko ni več vojne. Kaj je ostalo? V Splitu Stanković svojo pripoved spretno gradi na dvojnem pomenu te besede (geografskem in anglosaksonskem). Pri bralcih se je roman uveljavil z inteligentnim humorjem, živahnim slogom in duhovitimi dialogi, ki razkrivajo avtorjevo primarno poklicno usmeritev pisca oglasnih sporočil. Kot zanimivost velja dodati, da je roman Split v Srbiji in na Hrvaškem izšel istega dne (9. 4. 2010), a z različnima opremama in pri različnih založbah (srbski Geopoetiki in hrvaškem Algoritmu). Prevajalec: Urban Vovk

 

slikaPredsednikova žena
Stefan Chwin
Ko Krystyna, žena poljskega predsednika, ugotovi, da jo mož vara, brez pomišljanja pobegne iz predsedniške palače. Med begom se skriva pri sumljivi verski sekti in zaljubi v njenega voditelja. Ko skrivnostnega Mojstra aretirajo, ga poskuša za vsako ceno rešiti, pri tem pa se zaplete v vrtince svetovne politike, ki jo posrkajo vase. Prevajalka: Jana Unuk

 

slikaMotorno kolo, parkirano pod zvezdami
Mircea Cartarescu
Že v osemdesetih letih, ko se je romunska književnost dušila pod zadnjimi pritiski cenzure, je Mircea Cărtărescu radikaliziral romunsko poezijo. Ustvaril je avtentičen, unikaten in neponovljiv pesniški svet. Bralci so spet vzeli v roke poezijo, saj njegovo lahko prebirata tako preprost človek kot tudi petičnež. Je polna življenja, vsakdana, znanega in pozabljenega. Antologija je prerez njegovega celotnega pesniškega ustvarjanja. Prevajalec: Aleš Mustar

 

slikaSestra Sigmunda Freuda
Goce Smilevski
Ali je Sigmund Freud delno kriv smrti svojih štirih sester v koncentracijskem taborišču? To vprašanje se zastavlja na samem začetku romana Sestra Sigmunda Freuda. Dunaj, 1938. Nacistična Nemčija je okupirala Avstrijo, doktor Sigmund Freud pa je dobil dovoljenje, da sestavi seznam ljudi, ki bodo dobili izhodno vizo in z njim iz Avstrije odpotovali v London. Freud na seznam ni napisal imen svojih štirih sester, ki so bile pozneje deportirane v koncentracijsko taborišče. Prevajalka: Sonja Dolžan

 

slikaHeliant
Stefano Benni

V groteskno satiričnem vrtincu Bennijevih fantazij prepoznavamo obrise sodobnih neoliberalističnih družbenih blodenj, totalitarističnih teženj in apokaliptičnih obetov. Saj, kot pravi Benni, kakšna je ta država, če ima edine, za katere sploh še obstaja upanje, za brezupne? Heliant je neustrašno domiselna in nadvse humorna odprava v strahove vsakega izmed nas. Prevedel: Janko Petrovec

 

slika

Super žalostna resnična ljubezenska zgodba
Gary Shteyngart

Lenny Abramov je spričo svoje starosti obremenjen s smrtjo, kar bi bilo pri njegovih devetintridesetih letih nekoliko nenavadno, če ne bi šlo za tako rekoč
poklicno deformacijo ...
Prevajalec: Uršula Rebek

 

slika

Kenk
Richard Poplak

Grafični portret je prelomen novinarski strip, ki prikazuje življenje in čas Igorja Kenka, “najbolj produktivnega tatu koles na svetu” (The New York Times in The Guardian). Poleti 2008 je bil Kenk aretiran, policija pa je zasegla skoraj 3000 koles, kar je bila ena največjih novinarskih zgodb leta... Ilustrator: Nick Marinkovich, prevajalec: Igor Harb

 

slikaSara in Serafina
Dževad Karahasan
V romanu Sara in Serafina se iz skoraj dokumentarnega opisa življenja v obleganem Sarajevu lušči prenikav psihološki portret naslovne junakinje Sare-Serafine, ki mesta noče zapustiti zaradi usodne duševne razcepljenosti in ker jo nanj veže boleče doživetje iz druge svetovne vojne. Prevajalka: Jana Unuk

 

slikaNočni shod
Dževad Karahasan
Nočni shod se dogaja tik pred vojno v Foči, kjer sta obe zadnji vojni zahtevali posebej okrutne žrtve. Simon, foški Srb, zdravnik, se vrne domov po dolgoletnem delu v Nemčiji. Njegova perspektiva ob prihodu v Fočo je naiven, potujen pogled, ki spregleduje znamenja napovedujoče se vojne. Toda iluzija se kmalu razkadi in znajdemo se v svetu vseprežemajočega strahu, groze in nasilja. Prevajalka: Jana Unuk

 

slika

O nebeški in zemeljski ljubezni
Peter Nadas

Pisatelj, čigar prozo je kritika označila za klasično romaneskno delo v tradiciji Rilkeja, Prousta, Musila in Manna, je v Nebeški in zemeljski ljubezni (1991) še posebej spregovoril o temi, ki ga je vznemirjala že več desetletij – o metafiziki ljubezni. Prevajalka: Marjanca Mihelič

 

slika Bratje Karamazovi
Fjodor Mihajlovič Dostojevski

Roman Bratje Karamazovi (1880) je zadnje delo Fjodora Mihajloviča Dostojevskega. V napeti 'kriminalni' zgodbi o treh bratih Karamazovih, Mitji, Ivanu in Alekseju, in o uboju njihovega očeta je pisatelj obdelal ključna moralna in filozofska vprašanja, ki so ga mučila vse življenje, na primer o Bogu, o dobrem in zlu, človekovi krivdi in svobodi. Prevedel Borut Kraševec

 

slikaVsakih sedem valov
Daniel Glattauer

Dolgo, strastno elektronsko dopisovanje Emmi in Lea, ki se poznata le prek spleta, se nekega vecera na mah konca. Zdaj se Leo po skoraj letu vrne iz Bostona. Pricakajo ga Emmijina sporocila. Kmalu si spet pišeta – zdi se, da dramaticen konec in dolg premor vendarle nista ugasnila vsega med njima. Toda Leo je zdaj v obetavni zvezi, Emmi še vedno porocena. Ko ob obalo pljuskne šest valov, izvemo v romanu, sledi sedmi, ki prinese presenecenja … Prevajalka: Neža Božič

 

slika Proti severnemu vetru
Daniel Glattauer

Izviren, realističen, v hitrem tempu napisan moderni roman v elektronskih pismih ter ena najuspešnejših knjig v nemškem jeziku v zadnjih letih. Začne se naključno, s tipkarsko napako. Zaradi nje elektronska pošta pristane na napačnem naslovu. Šaljiv odgovor iz vljudnosti spodbudi izmenjavo zabavnih elektronskih sporočil, ki neustavljivo prerastejo v besedni flirt, nato pa v napeto, presenetljivo, prisrčno dopisovanje, prežeto z igro domišljije, iskanjem bližine, pristno romantiko, inteligentnim humorjem in drzno odkritostjo. Prevajalka: Neža Božič

 

Veliki lovec Veliki lovec
Maerta Tikkanen
Veliki lovec je predvsem hvalnica Grenlandiji in njeni neokrnjeni naravi, po drugi strani pa tudi hvalnica ljubezni, nenehno spraševanje o tem, kaj ljubezen pravzaprav je. Prevedla Danni Stražar

 

slikaSori
Zoran Drvenkar

Štirje prijatelji, ki jim je v življenju bolj ali manj spodletelo, pridejo na plodno idejo: ustanovijo agencijo, ki prevzame nase opravičevanje in tako ljudem prihrani neprijetne občutke krivde, sramu in nelagodja. A nekega dne se v zgodbi pojavi truplo in naši junaki zabredejo v svet zločina… Prevedla Uršula Rebek

 

slika Hladna dežela
Jachym Topol

Jurski park groze, skansen totalitarizmov, to naj bi zgradili v Belorusiji – v Hladni deželi, romanu, v katerem se tako kot v nekaterih prejšnjih romanih Jáchyma Topola (Sestra, Grgrat katran) raziskovanje zgodovinskih sledi prepleta s fantastičnim, karnevalskim dogajanjem. Prevedla Nives Vidrih

 

slikaTvoj obraz jutri 1: Vročica in sulica
Javier Marias

V Vročici in sulici, prvem delu trilogije Tvoj obraz jutri Javierja Mariasa, s katero si je utrdil položaj enega vodilnih evropskih pisateljev današnjega časa, se glavni lik Jacoba Deza, vrne v Anglijo, kjer je nekoč učil kot lektor. Med drugim obišče tudi Petra Wheelerja, upokojenega profesorja s številnimi spomini in hišo, polnih knjig in dokumentov. Prevedla Marjeta Drobnič

 

slika Tvoj obraz jutri 2: Ples in sen
Javier Marias

Drugi del Maríasove trilogije Tvoj obraz jutri z naslovom Ples in sen nadaljuje zgodbo, ki jo pripoveduje o sebi Jaime Deza, v Angliji zaposleni ločeni Španec, ki opravlja nenavadno delo: v »tihi« organizaciji, povezani z angleško tajno službo, tolmači znane in neznane ljudi, njihove zgodbe, njihove namene in morebitna prihodnja dejanja. Prevedla Marjeta Drobnič

 

slikaTvoj obraz jutri 3: Strup in senca in zbogom
Javier Marias

Zaključek monumentalne trilogije enega največjih avtorjev današnjih dni nadaljuje zgodbo, ki jo pripoveduje o sebi glavni lik Jaime ali Jacques ali Jack Deza, v Angliji zaposleni ločeni Španec, ki opravlja nenavadno delo: v skrivni organizaciji, povezani z angleško tajno službo, tolmači znane in neznane ljudi, njihove zgodbe, njihove namene in morebitna prihodnja dejanja. Prevedla Marjeta Drobnič

 

slika Opica
Milan Đorđević

Iz vsebine: »Nekaj tednov pozneje sem odpotoval v Ljubljano. Bil je september, deževalo je. Ja, dobesedno slinilo se je. Ljubljana je ob takih dneh mračna in depresivna. Spominjam se, da sva s prijateljem neko noč, ko sva blodila po mestu, srečala napol golo žensko, ki je razpirala prozorno obleko, da se je videl kosmati pubis, in klicala svojega psa, najbrž pudlja, ali pa morda vabila mimoidoče: ‘Piki, Piki, pizdolizec! Kje si?’« Prevedla: Maja Novak

 

slika Hrapeško
Ermis Lafazanovski

Zgodba romana Hrapeško sodobnega makedonskega pisatelja Ermisa Lafazanovskega se začne v drugi polovici 19. stoletja in traja vse do začetka 20. stoletja, ko se v Evropi pojavi ideja o končni združitvi. Na jugu je obdobje romantike dobilo šele svoje zametke, v resnici pa imamo že opravka z 21. stoletjem, v katerem Balkan in Evropa, navkljub nenehnim razhajanjem, še vedno iščeta skupni imenovalec. Prevedel: Aleš Mustar

 

slika Zagovor Johanna Gutenberga
Blake Morrison

Okrog leta 1400 se je v mestu Mainz rodil človek, čigar krivoverska iznajdba je spremenila tok zgodovine. Kakšnih šestdeset let pozneje je umrl, oropan svoje tiskarne, tiskarskih strojev in – kot je bil prepričan – nesmrtnosti. Johann Gutenberg, tiskarski mojster, zapeljivec, goljuf in zanesenjak, je izumil ‘umetno pisavo’ in natisnil Gutenbergovo Sveto pismo. Prevedla Dušanka Zabukovec

 

slika Nutella dream
Agustin Fernandez Mallo

Nutella Dream je presenetljivo in navdihujoče besedilo, ki ga lahko začnemo brati na kateri koli strani. Tvori namreč zaokroženo celoto ali celoto koncentričnih krogov, povezanih z drobnimi podobami, aluzijami in zgodbami. Delo bi lahko imenovali roman iz zgodb ali motivov, saj gre pravzaprav za zelo je vsaka navezana na vsaj eno izmed drugih zgodb, zvečine pa na več. Prevedla Marjeta Drobnič

 

slika Drugo mesto
Michal Ajvaz

V romanu Drugo mesto osamljen junak v antikvariatu naleti na knjigo, napisano v neznanem jeziku, v nenavadnih črkah, in jo odnese domov. S tem se začne njegovo dolgo iskanje neznanega mesta, iz katerega prihaja knjiga in ki živi v čudnem sožitju s Prago, nekako vzporedno z njo, na njenih robovih in na drugi, komplementarni strani znanih prostorov. Prevedla Nives Vidrih

 

Ostali aktualni naslovi:

  • Evangelij po Jezusu Kristusu, José Saramago
  • Skrita kamera, Lidija Dimkovska
  • Življenje žuželk, Viktor Pelevin
  • Izpoved, Lev Nikolajevič Tolstoj
  • Dvanajst gramov sreče, Feridun Zaimoglu
     
  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Komentarji

Naročanje

Vse izdaje Cankarjeve založbe lahko naročite na Emka.si

Emka.si

Spremljajte nas!

Facebook  Pinterest

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika slika
slika slika slika slika

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.