TEMNO, SKORAJ NOČ
Joanna Bator
Roman se prek srhljivke in kriminalke spopada z etično podobo sodobne Poljske. Novinarka Alicja pripotuje v rodno mesto, rudarski Wałbrzych, da bi za varšavski časopis poročala o skrivnostnih izginotjih treh otrok, ta detektivska sled pa jo popelje globoko v družinske spomine na tragično sestrino smrt in nesrečno povojno otroštvo njune matere. Vodi jo tudi k razkritjem človeških zločinov, ki legajo na dogajanje kot temna slutnja vseprisotnega zla. To zlo, izraženo tudi v lokalnih legendah in pravljičnih motivih, se kot zlovešča okužba širi iz roda v rod. Verodostojnost upodobitve sodobne družbe pisateljica dosega med drugim z izjemnim sugestivnim slogom, ki sega od bogate jezikovne karakterizacije likov prek veris­tičnih posnetkov sovražnega govora s spletnih forumov do fanatizma govorice častilcev samooklicanega ljudskega svetnika in barvito očrta ulico, na kateri živimo. Prevod: Jana Unuk

 

PLAŠČ
Tina Vrščaj
Zbirka raznolikih kratkih zgodb prikazuje različne nemoči zapo­padanja resničnosti in dojemanja resnice. Ne daje enoznačnih odgovorov, čeprav vsaka od zgodb izhaja iz očarljivo prepros­tih vprašanj, kakršna zastavljajo že majhni otroci. Od kod sem prišla? Kaj bo, ko umrem? Kaj je to sla? Mami, zakaj tudi ti ne nosiš črne rjuhe? Ali lahko ubijemo hudobnega soseda? Ati, kaj je Bog? A lahko, ko bom velik, v svoji hiši delam vse, kar hočem? Mami, a bom naslednje leto stara sto let? Tristo kos­matih medvedov in ena obrita bolha, zakaj se nihče več ne smeje? (Vrhunec te resnobne zbirke je zgodba Baba. Z njo pre­izkusite, ali se znate smejati.)

 

BUT BEATIFUL - KNJIGA O JAZZU
Geoff Dyer
But Beautiful je bila najprej čudovita balada, ki je kmalu po nastanku leta 1947 postala džezovski standard, po­znan v številnih izvedbah. Leta 1992 je Geoff Dyer ustvaril literarno moj­strovino s taistim naslovom, v kateri s pretanjenim posluhom, tankočutnostjo in liričnostjo ter s sijajnim občutkom za ritem in improvizacijo predstavi apokrifne biografije devetih legendarnih džezovskih skladateljev in instrumentalistov 20. stoletja. Tu so Lester Young, Thelonious Monk, Bud Powell, Ben Webster, Charles Mingus, Chet Baker, Art Pepper, Duke Ellington, Harry Carney, kakor jih dojema, vidi in občuti pisatelj, izhajajoč iz biografskih podat­kov, posnetkov, fotografij in pričevanj sodobnikov. Da bi uživali v knjigi, ni nujno, da ste džezovski fen, zelo ver­jetno pa boste to postali, ko jo boste prebrali do konca« (New York Times). Sloviti pianist Keith Jarrett je zapisal, da je to edina knjiga o džezu, ki jo je kdaj priporočil svojim prijateljem. Prevod: Tina Mahkota

 

LIŠČEK
Donna Tartt
Trinajstletnemu Theodorju se podre svet, ko mu med terorističnim napadom v newyorškem Metropolitanskem muzeju umre ljubljena mama. Med opotekanjem skozi ruševine se oprime znamenite slike Lišček Carla Fabritiusa iz leta 1654, ki je nato njegova edina oporna točka v življenju, polnem razočaranj, prevar, preobratov in celo zločina. Tretji roman Donne Tartt je epski bildungsroman, čudovit poklon človeški žalosti, osamljenosti in odrešujoči ali vsaj tolažeči moči umetnosti. Tako kot že za njeno Skrivno zgodovino, ki je v slovenščini izšla lani, tudi za Liščka velja, da zagrabi bralca z napeto in razburljivo zgodbo, polno zanimivih likov, zaradi česar nekateri avtorico primerjajo z Dickensom, v spominu pa ostane zaradi prepričljivih, liričnih trenutkov Theovega melanholičnega samoiskanja. Prevod: Uroš Kalčič
Donna Tartt (1963) je kultna ameriška pisateljica, ki jo imajo mnogi za literarnega genija, čeprav je doslej napisala »le« tri romane. Za Liščka, svetovno uspešnico, prevedeno v številne jezike, je prejela tudi Pulitzerjevo nagrado (2014).

 

OSTANKI DNEVA
Kazuo Ishiguro
Butler Stevens se med potovanjem po angleškem podeželju nostalgično spominja »starih časov«, ko je bil v službi lorda Darlingtona nekaj let pred drugo svetovno vojno v samem središču družbenega in političnega dogajanja. Tej službi je posvetil vse svoje življenje, ki sta ga osmišljevala »dostojanstvo«in »veličina«; čustvena obvladanost in odmaknjenost tako v profesionalnem kot v zasebnem smislu. A bližje ko je cilju svojega potovanja in dlje ko se poglablja v preteklost, bolj se zdi, da je njegovo življenje zapravljeno, zamujeno in prazno. Ostanki dneva (1989) so nesentimentalna pripoved o obžalovanju, ki jo bralec bere, kakor bi lupil votlo čebulo – čeprav nas pritegne zgodba o domnevnem sodelovanju lorda Darlingtona z nacisti in o možni ljubezni med butlerjem Stevensom in gospodinjo gdč. Kenton, se obe zgodbeni niti skleneta … boleče pričakovano. Za roman je Ishiguro prejel bookerja, po njem je bil leta 1993 posnet tudi danes klasični film, Srečko Fišer pa je za prevod romana v slovenščino dobil Sovretovo nagrado. Prevod: Srečko Fišer

 

NARKOPOLIS
Jeet Thayil
Narkopolis se je leta 2012 prebil v ožji izbor za prestižno nagrado Man Booker leta 2012 in postal kultna knjiga. Zadeto poetična epopeja prek prvoosebnega pripovedovalca opisuje zakulisje opijaške in narkomanske scene v indijskem Mumbaju, kamor pripovedovalec prispe sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja. V zgodbo vešče vpleta bizarne »sopotnike«, ki jih srečuje med lebdenjem v indijskem podzemlju, od lastnika opijske beznice do evnuha-prostitutke in kitajskega priseljenca. Vsak lik v zadimljenem opoju paberkuje o svoji preteklosti, vse zgodbe pa se stekajo v vrtoglavo odisejado, ki sproti objokuje uvedbo heroina v prej idilično opijsko omamo. Prevod: Jedrt Lapuh Maležič

 

SAMOSTAN
Zahar Prilepin
»Oblast tukaj ni sovjetska, ampak solovetska!« je osrednji zakon Soloveškega taborišča za posebne namene, prvega sovjetskega taborišča, ki so ga odprli na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja v bivšem pravoslavnem samostanu oziroma carski ječi. Čeprav so bili Solovki najprej mišljeni kot prevzgojna ustanova, v kateri naj bi antisovjetski element »prekovali« v sovjetskega, se je projekt kmalu izrodil in taborišče je začelo kazati že nekatere poteze poznejšega gulaga. V tem okolju se znajde glavni junak romana Artjom, na prvi pogled povsem običajen posameznik, četudi nekoliko skrivnosten in zadržan, ki pa ga v vsem njegovem delovanju usmerja neizmerni življenjski nagon. Želja, da bi po vsej sili preživel, Artjoma tako vodi v različna, včasih tudi povsem impulzivna in nevarna dejanja, s pomočjo katerih pa ves čas uspešno hodi po robu smrti v svetu, kjer ni jasne meje med kaznjenci in nadzorniki. Prevod: Borut Kraševec

 

RAZVRATNE MUZE – FRANCOSKA EROTIČNA POEZIJA
Izbor in prevod: Aleš Berger
Dragi bralec, s to knjigo nikar ne hitite; namenjena je počasnemu, uživaškemu branju. Radožive muze se ne bojijo vaših plamenov, zato se tudi vi ne ustrašite njihove svobode in prostodušnosti. Če ste sveže zaljubljeni, pripišite kak verz iz knjige v pismo ali sporočilo ljubljenemu. Če ste v dolgotrajni zvezi, jo berite v postelji pred spanjem, na glas. Če ste osamljeni in samski, naj vam bo v tolažbo in veselje.

 

VAJE V SLOGU
Raymond Queneau
Francoski pisatelj Raymond Queneau (1903–1976) je soustano­vitelj gibanja Oulipo, ki je združevalo literaturo z matematiko, in avtor nekaterih kultnih knjig sodobne literature, med drugim ro­mana Cica v metroju. Vaje v slogu so najbrž najbolj znano Queneaujevo delo in ena najbolj priljubljenih knjig med bralci po svetu. So jezikovni in literarni laboratorij, mojstrovina, v kateri avtor preprost prizor iz mesta zapiše na 99 različnih načinov, v njih pa parodira sloge in žanre, menju­je perspektive, kombinira in se igra z jezikom, zlasti pa s svojim norčavim humorjem neprestano žgečka bralca. V slovenščino je delo mojstrsko prevedel Aleš Berger, dobitnik Prešernove nagrade za prevajalski opus (2017), zdaj pa je v opremi Sanje Janša dobilo tudi burkaško likovno podobo, kakršno si zasluži. Prevod: Aleš Berger

 

ČRNO NA BELEM
Lidija Dimkovska
Pesniška zbirka Črno na belem (2016) je izbrušeno in avtentično delo, naj govori v prvi osebi o intimnem ali z glasovi Drugih o svetu sploh. Bralca sooči z uničujočo močjo vsakodnevnih banalnosti in mu ponuja jezik kot »sito resničnosti«. Pesmi iz zbirke so tako po eni strani v sozvočju z 21. stoletjem, kot ga živi slehernik, po drugi strani se mu postavljajo po robu s svojim apokaliptičnim duhom in mračno senzibilnostjo, ki pritiskata na »zdaj« kot živa teža zgodovine. Prevod: Aleš Mustar

 

NEVIDNI
Karel Glastra van Loon
Roman Nevidni je zgodba o karenskih beguncih iz Burme, ki se je spremenila v Mjanmar. Pisatelj je nekaj mesecev živel v taboru Mae La na Tajskem, kjer je podrobneje spoznaval begunce, njihove zgodbe, njihovo kulturo in zgodovino. Osebna zgodba glavnega lika se prepleta z zgodovino njegove dežele. Ko odvetnik v malem mestecu, ki se skuša izogibati politiki, izve, da je njegova žena noseča, si zaželi drugačno prihodnost za svojega otroka in z ženo se odločita za pobeg na Tajsko. Po dolgotrajni in nevarni poti prispe v begunski tabor sam in slep. Pretresljiv roman o nasilju in izgubi pa ne govori le o begunstvu, hkrati je tudi portret kulture in družbe v eni od dežel, ki jih je oblast za dolga desetletja zaprla pred svetom. Prevod: Tanja Mlaker

 

O NOVEM PRIIMKU
Elena Ferrante
Lila in Elena sta na življenjskem razpotju, njuno prijateljstvo pa je znova na preizkušnji. Lila je ujeta v nesrečnem zakonu in sivem vsakdanjiku, Elena pa razpeta med polnokrvnim življenjem domačega Neaplja in obljubo nove, imenitnejše prihodnosti. Prijateljici se zbližujeta v nesreči in oddaljujeta v zavisti nad kratkotrajno srečo druge; vmes pa iz deklet boleče odraščata v ženski. Prevod: Anita Jadrič

 

POPOTOVANJA V SOJU ZVEZD
Alex Capus
Popotovanja v soju zvezd (2005) niso potopis v dobesednem smislu besede. Potuje se v knjigi sicer res veliko, pa tudi kraji dogajanja niso najbolj vsakdanji; a pravo potovanje je v bistvu raziskovanje, na katero se je avtor podal, da bi ugotovil, če znameniti otok zakladov Roberta Louisa Stevensona dejansko obstaja. Preštudiral je primarne vire in opravil avtopsijo na terenu; odkritja, do katerih so ga pripeljali izsledki, je duhovito dopolnil s pisateljsko domišljijo in tako ustvaril napeto, vznemirljivo zgodbo, ki ne bo pritegnila le ljubiteljev Stevensonovih južnomorskih pripovedi. Prevedla: Mojca Kranjc

 

IZGNANSTVO
Çiler İlhan
Osrednji motiv zbirke kratkih zgodb v petih delih, ki jo nekateri dojemajo tudi kot svojevrstno zgrajen roman, je izgnanstvo – z doma, iz domovine, družbe, telesa ali celo duše. Avtorica je navdih zanjo dobila ob prebiranju časopisnih novic, ki jih običajno le na hitro preletimo, sama pa se je začela poglabljati v grozodejstva, ki se dogajajo povsod in vsak dan, pri čemer so jo najbolj zanimali občutki tako žrtev kot storilcev in posledični razpad jaza. Iz tega raziskovanja so nastale zgodbe, monologi resničnih ali izmišljenih junakov, ki bralca popeljejo v mučno stvarnost umorov iz časti, ameriške okupacije Iraka, družinskega nasilja, samomorov žensk ali uporabe živali za laboratorijske poskuse in v vojaške namene. Kolaž različno dolgih pripovedi omogoča globoke uvide v človeško izkušnjo, trpljenje ljudi in živali ter mnoge odprte rane v sodobni družbi. Zgodbe, ki jih pripovedujejo mrtvi. Zgodba, ki jo pripoveduje Srebrenica. To ni knjiga za boljše počutje. Je knjiga, ki brezbrižnost brcne v obraz. Prevedla: Lili Potpara

 

CEMENTNI VRT
Ian McEwan

Ko kmalu po očetovi smrti najstarejša Julie najde mrtvo še mater, se z bratom Jackom in sestro Sue odločijo, da bodo ohranili družino in dom ter njeno smrt prikrili. Skupaj z najmlajšim Tomom, ki mu Julie zdaj nadomešča mamo, skušajo v svoji osamljeni hiši živeti normalno naprej, toda njihovo navidez brezskrbno poletje začne razpadati pod težo naraščajoče duševne stiske in disfunkcionalnih osebnih odnosov – tako kot razpada cementni sarkofag v kleti. Cementni vrt iz leta 1978 je McEwanov romaneskni prvenec, s katerim si je prislužil vzdevek »Ian McAbre«. V njem se izkaže kot pronicljiv psiholog, mojstrski zgodbar s posebnim občutkom za srhljivo in tesnobno, ki roman navdajata z naelektreno napetostjo. McEwan roman o nenavadnem odraščanju s skoraj gotskim vzdušjem gradi eliptično, s stvarnimi, natančnimi stavki – ter tako potrjuje kasnejši opis, s katerim je neki kritik označil njegova dela: »grdo, britansko in kratko«. Prevedla: Miriam Drev

 

BOG POMAGAJ OTROKU
Toni Morrison
Ameriška pisateljica Toni Morrison, ki je bila za svoje delo med drugim nagrajena tudi z Nobelovo nagrado, je najbolj znana po svojih epskih delih Ljubljena, Najbolj modre oči in Salomonova pesem, v katerih obravnava polpreteklo ameriško zgodovino. Bog pomagaj otroku je njen zadnji roman, in hkrati prvi, umeščen v sodobni čas. Gre za krajšo in neprizanesljivo zgodbo o tem, kako nesprejemanje v otroštvu oblikuje in zaznamuje  življenje odraslega. V središču romana je junakinja Bride, katere modrikasto črna koža je zgolj ena od njenih atributov lepote, poguma, samozavesti in uspeha v življenju, toda hkrati tudi tisto, zaradi česar ji je njena svetlopolta mati odrekla vsako obliko ljubezni. »Pomembno je, kaj storiš otroku. Tega morda ne bo nikdar pozabil.«  Silovit in provokativen roman, ki odpira nova vrata v neprekosljivem opusu Toni Morrison. Prevedel: Jože Stabej

 

MORFIJ
Szczepan Twardoch
Konstanty Willeman se nekega jutra leta 1939 zbudi ves zmačkan in poskuša ugotoviti, kdo sploh je. Vprašanje sega globlje od običajnega pijanskega mrka. Nemci so pred štirinajstimi dnevi zasedli Varšavo in res je skrajni čas, da se odloči, ali je Nemec ali Poljak. Doslej si z vprašanjem svoje narodne pripadnosti ni belil glave, toda v letu 1939 tovrstna ambivalentnost ni več mogoča. Konstantyjev oče je bil Nemec, njegova mati nemško govoreča Šlezijka, ki se je odločila biti Poljakinja in je v tem duhu vzgojila tudi svojega sina. Konstanty ima zato dva materna jezika in dve duši v enem telesu. Skorajda neprostovoljno se pridruži uporniškemu gibanju, kjer mora vohuniti za Nemci. Toda kmalu nihče ni več prepričan, kdo Konstanty v resnici je, še najmanj junak sam. Prevod: Staša Pavlović

 

PODREDITEV
Michel Houellebecq
Leta 2022. Francijo vsakodnevno pretresajo teroristični napadi in rasni nemiri, o katerih mediji vztrajno molčijo; govori se o državljanski vojni; Judje množično zapuščajo Francijo, potem ko se v drugi krog predsedniških volitev prebije Mohammed Ben Abbes iz Muslimanske bratovščine, kajti zdi se, da bodo socialisti raje podprli slednjega kot desničarsko Nacionalno fronto – Francija je pred popolnim političnim in družbenim preobratom. Vse to neprizadeto spremlja François, univerzitetni predavatelj v srednjih letih, ki živi razočarano, osamljeno življenje zahodnega potrošnika. Roman Podreditev je pripoved o iskanju smisla, inteligentna politična (anti)utopija in uničujoča satira, ki razkriva, da ljudi poganja zgolj iskanje egoističnega užitka, vse drugo so nepomembne podrobnosti. Prevod: Mojca Medvešek

 

SPOMINČICE
Blaže Minevski
Makedonija. Morda leta 2001. Morda zdaj. Morda vedno. Dva ostrostrelca, pripadnika dveh nasprotnih vojsk, dveh nasprotnih ideologij, dveh nasprotnih religij … Ona in on. On jo opazi skozi optični merek svojega orožja in ugotovi, da je ona prva videla njega. Prva ga je imela na muhi, ampak – zakaj ga ni ubila? Celotna zgodba, ki jo prvoosebni pripovedovalec pripoveduje njej, ki jo ima na muhi, njej, ki ga ima na muhi, se odvije v enem samem trenutku. Roman primerjajo z narobe obrnjeno Tisoč in eno nočjo. Pripovedovalec je moški, ki v brezčasnem prostoru pripoveduje zgodbe, v katerih se brez pravega reda, odvisno od trenutnega navdiha, prepletajo spomini na njegovo življenje, od najzgodnejšega otroštva pa vse do trenutka, ko se je pridružil vojaški enoti. Ona pa ga na čuden način posluša in razume, iz njegovih oči bere njegove misli. Kako se zgodba konča? Kdo na koncu preživi? Ali sploh kdo? Prevedla: Sonja Dolžan

 

GENIALNA PRIJATELJICA
Elena Ferrante
Lila in Elena, tako različni, a vendar nerazdružljivi, naj boljši prijateljici že od otroštva. Povezani ostaneta vse življenje, več kot šestdeset let, dokler ena od njiju ne izgine brez sledu, druga pa z obujanjem preteklosti poskuša rešiti uganko prijateljičinega izginotja. Elena Ferrante je vzdevek italijanske pisateljice, ki si kljub izjemni mednarodni odmevnosti (njena dela se prevajajo v 40 jezikov) in pravcatemu valu ferrantemanije želi ostati neznana. Naj nam zadošča njeno pisanje. Prevod: Anita Jadrič

 

POJDI, KAMOR TE VODI SRCE
Susanna Tamaro
Babica piše pobegli vnukinji dnevnik v obliki pisem. Ta so osebno - izpovedna, iskrena, ljubeča, polna življenjskih nasvetov in spoznanj. Pripoveduje ji o svojem življenju od otroštva naprej in tako stke roman o čustvih in premagovanju bolečine žensk treh generacij. Babičino pisanje spodbudi razmišljanje o resnični sreči in o tem, da nekatere stvari preprosto vidiš in razumeš, šele ko si star. Susanna Tamaro (1957), rojena v Trstu, se ukvarja z režijo, piše romane in kratke zgodbe. Za literarno delo je bila že večkrat nagrajena. Roman Pojdi, kamor te vodi srce (Va’ dove ti porta il cuore, 1994) je najuspešnejši italijanski roman preteklega stoletja in svetov - na uspešnica, po kateri so posneli tudi film. Prevod: Aleksa Šušulić in Anita Jadrič

 

OPOLZKOSTI V ZASEBNOSTI
Marco Missiroli
Sartrova smrt in prve kaplje sperme, starševska ločitev in prvi poljubi. To je zgodba o čustvenem in seksualnem odraščanju mladega Italo-Francoza Libera Marsella, ki se kot deček priseli v takrat še Sartrov Pariz. Šest poglavij, od Otroštva do Odraslosti, je dovolj za razvejeno prvoosebno pripoved o odraščanju, ki se pne od sprva idealizirane družine s samosvojo materjo in dobrohotno intelektualnim očetom do dokončne vzpostavitve Jaza kot nosilca novega cikla življenja: deček Libero z začetka knjige se torej razvije v očeta s konca. Missiroli živahno in boleče odkrito popisuje etape Liberovega spolnega zorenja in njegove obsesije, iskanje osrediščenja življenja v Parizu in pozneje v Milanu ter številne očetovske figure, ki vplivajo nanj. Slogovno sveže, izredno komunikativno delo, v katerem se odkrivanje (temnih plati) seksualnosti pretaka skozi literarno in umetniško (samo)vzgojo. Prevod: Janko Petrovec

 

ANIMAL TRISTE
Monika Maron
Animal triste (1996) je roman, ki sodi med klasična dela sodobne nemške literature in je doslej največkrat ponatisnjeni roman pisateljice in esejistke Monike Maron (1941), dobitnice vrste uglednih priznanj (mdr. Deutscher Nationalpreis). Neimenovana pripovedovalka, ki zase ne ve več natanko, koliko je stara, obnavlja ljubezensko zgodbo, ki naj bi pred leti usodno posegla v njeno življenje. Ona kot paleontologinja v muzeju varuje brahiozavra, on, Franz, pa je poročen in preučuje mravlje medičarice. Njuna ljubezen se spreminja skupaj z državo in časom, v katerem živita, zato je ključni del te zgodbe tudi zgodovina: druga svetovna vojna, prva povojna leta v Nemčiji, vsakdanjik v vzhodnonemški diktaturi ter padec berlinskega zidu. Prevod: Jaša Drnovšek

 

POKOPLJITE ME ZA ŠPRAJC
Pavel Sanajev
Pavel Sanajev (1969), ruski pisatelj in filmski režiser, je pri šestindvajsetih letih napisal kratek avtobiografski roman, da bi s pisanjem kot s terapijo predelal uničujoče posledice, ki jih je imelo zanj neprijetno otroštvo. Zgodbo pripoveduje osemletni deček, ki živi pri starih starših, kjer naj bi ga pustila sebična mati. Vendar se postopoma izkaže, da je babica bolj nora, kot se sprva zdi. To je homersko smešna knjiga o grozljivih preobrazbah in prigodah ljubezni. Zato je namenjena najširšemu krogu bralcev, ne glede na starost, spol in svetovni nazor. Roman že ima zagotovljeno mesto v zgodovini ruske književnosti in se je skoraj desetletje obdržal na vrhu uspešnic. Prodan je v več kot milijon izvodih, po njem je bil leta 2009 posnet tudi film. Prevod: Lijana Dejak

 

NOČNO DELO
Jáchym Topol
Nočno delo prikazuje obdobje praške pomladi skozi nenavadno perspektivo dveh otrok, ki se s starši preselita na češko podeželje, v grozljiv vaški svet. Zgodba pripoveduje o odraščajočem fantu in njegovem mlajšem bratu, o odsotnem očetu – čeprav se dogajanje vrti okrog njega – in materi alkoholičarki. Fanta iščeta svoj prostor pod soncem in potrditev v družbi vrstnikov, starejši Ondra doživlja prvo ljubezen, prvo spolno izkušnjo, sočasno pa se oba spopadata s svetom odraslih. Roman preveva mističnost, ki se kaže v obliki babjih čenč in praznoverja, s katerim strašijo otroke, predvsem mlajšega od bratov, in gostilniških štorij. Nočno delo je nadčasoven arhetipski roman, ki slika različne podobe družbenega in osebnega zla ter iskanje izhoda. Posebej ga odlikuje bogat, razplasten in inovativen jezik. Prevod: Nives Vidrih

 

ZADNJI POBEG
Jan van Mersbergen
»Ti si moj oče,« reče fant po telefonu. Ime mu je Deedee, ima deset let in prvič govori z očetom Ivanom, ki mu klic zatrese tla pod nogami. Sprva misli, da gre za šalo, toda ko se s fantom prvič srečata, mu je takoj jasno, da govori resnico. Tako se začne tankočutna pripoved o odnosu med očetom in sinom, ki se dotakne večnih resnic o starševski ljubezni in ceni svobode. Pripoved se kljub ganljivi temi izogne pretirani čustvenosti. Zaradi premišljene in mestoma celo hladne pisave pa je katarza junakov še toliko bolj učinkovita. Priznani nizozemski pisatelj Jan van Mersbergen je za Zadnji pobeg prejel nagrado za najboljši nizozemski roman (2014). Prevod: Mateja Seliškar Kenda

 

POSTAJA TAJGA
Petra Hůlová
Postaja Tajga (2008) je skrivnostno intoniran pustolovski roman, v katerem avtorica povezuje različna obdobja, dežele, kulturna okolja in vrednostna merila, soočenje evropskega duha s sibirsko civilizacijo. Junaki so prebivalci tamkajšnjih zakotnih vasi ter dva danska pustolovca, ki se v razmaku nekaj desetletij odpravita v tajgo. Drugi raziskuje izginotje prvega. »Zgraditi mesto v tajgi, to lahko pade na pamet samo Rusom, grobijanom z nežno dušo,« trdi danski študent antropologije Erske. Čeprav se je skrbno in sistematično pripravljal, čeprav je tako kot njegov predhodnik Hablund prebral na kupe gradiva, ni zmožen razumeti duše tajge. Avtorica konfrontira dve prelomni obdobji sovjetske oz. ruske zgodovine 20. stoletja; povojno obdobje, polno upanja, povsod prisotne sovjetizacije, kolektivizacije, kolhozništva in podržavljanja, in na drugi strani devetdeseta leta, čas navidezne streznitve po zlomu sovjetske velesile. Prevod: Nives Vidrih

 

PARIZ-BREST
Jiři Bezlaj
Bizarna zgodba o potovanju med provinco in prestolnico in nazaj se kar naprej ukvarja – ob tem, da v prvi osebi slikovito popisuje avtorjevo družino – tudi sama s seboj in se, polna slogovnih ekstravaganc in odmikov v dolga podredja, marsikdaj lovi za rep. Kako tudi ne: Pariz–Brest–Pariz je (bila) znamenita kolesarska dirka z začetka prejšnjega stoletja, tako pa je ime tudi kolačku, ki naj bi imel obliko kolesa … Tanguy Viel (1973, Brest) je pri pariški založbi Les Éditions de Minuit, kamor avtor glede na svoj način pisanja tudi sodi, izdal vrsto romanov. Pariz–Brest (2009) je obveljal za njegovo najboljše delo. Prevod: Aleš Berger

 

TEMNI PARADIŽ
Rosa Liksom
Zgodbe v zbirki Temni paradiž (1989) finske avtorice Rose Liksom običajno obsegajo le stran ali dve, a so izredno intenzivne. Med pripovedovalci se poleg obrobnežev iz urbanih okolij pogosto znajdejo podeželski posebneži. Nastopajo med drugim s čistočo obsedeni mladenič, ki noče zapustiti stanovanja, ženska, ki se ureja za svojo smrt, vdova, ki je ubila moža dva tedna po poroki … Ob vsebinski radikalnosti zgodbe odlikuje poseben črni humor in drzna raba jezika, kar daje njenemu pisanju dodatno avtentičnost. Prevod: Julija Potrč

 

KNJIGA O UNI
Faruk Šehić
Mustafa Huzar, ki zapisuje Knjigo o Uni, je bipolarna oseba: vojni veteran in pesnik hkrati. Če na trenutke tudi zmore sestaviti okruške svojega življenja, se mu takoj spet razbežijo. Njegovi spomini na bivšo državo, nedavno vojno in ubijanja so "umazani in ogabni", resničnost banalna. Iz labirinta se rešuje s pisanjem. Pripoved se razveže in zvedri skozi vračanje v otroštvo, predvsem k reki Uni. Stapljanje z naravo in pogled iz kozmične perspektive pomanjšajo človeka, z namišljeno zgodovino vred, na smešnega pritlikavca. Šele banalni predmeti iz osebne zgodovine, zasledovanje lastnih vzgibov in strogo vztrajanje na poti do individualne resnice pripeljejo do smisla, ki je v občutenju enosti z vsemi soljudmi, v zavedanju, da nas veže skupno bivanje. Prevod: Slavko Duša

 

DRAG ŠOV
Uršul'a Kovalyk
Uršul'a Kovalyk (1969) je doslej napisala štiri prozne knjige in šest gledaliških iger. Njena kratka proza je prevedena v številne jezike. S svojim zadnjim delom se je uvrstila med finaliste prestižne nagrade Anasoft litera in zanj prejela nagrado 22. mednarodnega knjižnega sejma Bibliotéka v Bratislavi za najboljše delo slovaške avtorice. V žarišču 17 kratkih zgodb je notranji svet širokega spektra junakinj, neredko v odnosu do moža, ljubimca, očeta, neznanca, katerih resnični, pristni jaz se iz stvarnega sveta prestavlja v svet sanj, videnj, fantazij, kar jim omogoča, da podvomijo o konstrukciji stvarnosti. Prevod: Andrej Pleterski

 

OSTER ŠTART
Mića Vujčić
Oster štart, s pomenljivim podnaslovom Sodnikov dodatek, o družinski zgodovini, odnosih med družinskimi člani in srbski družbeni klimi v medvojnih devetdesetih spregovori na šarmanten in sproščen način. Osrednji protagonisti tega literarnega dela so simpatično čudaški člani banatske družine – oče je pretepeni nogometni sodnik nižjeligaških tekmovanj, ki honorarno služi z inštrukcijami matematike, mama je zobozdravnica, ki se politično aktivira z ustanovitvijo lokalne radijske postaje, pomemben družinski in romaneskni člen pa je tudi stric, za katerim se je na vojni fronti izgubila vsaka sled. Mića Vujičić (1979) je predstavnik tako imenovanega »kikindskega literarnega čudeža«. Oster štart je njegov prvi roman. Prevod: Urban Vovk

 

Modra lisica in Deček, ki ga ni bilo
Sjón
Modra lisica je rahločuten in romantičen tableau o divjem, ki tli v naravi in človeku. Novela je prejela Nordic Council Literature prize in je prevedena v 31 jezikov. Fant, ki ga ni bilo, pa je zgodba o Islandiji v času globoke preobrazbe, zgodba o izrinjencu v času, ko se življenje in smrt, resničnost in domišljija, skrivnosti in razodetja borijo za prevlado. Roman je prejel nagrade Icelandic Literary Prize, DV Cultural Prize for Literature, Icelandic Booksellers' prize in je preveden v 15 jezikov. Prevod: Anja Golob

 

Krvni bratje
Ernst Haffner
Knjigam klasikov, ki opisujejo Berlin pred vladavino Hitlerja, kot so Erich Kästner, Alfred Döblin in Christopher Isherwood, zdaj lahko dodamo še roman Krvni bratje, ki ponuja nepogrešljiv vpogled v temačno plat tega obdobja in je zaradi opisa življenja ljudi s socialnega dna tudi danes izjemno aktualen. Znova odkriti roman iz leta 1932, ki so ga nacisti po prihodu na oblast prepovedali, je ob ponovni izdaji leta 2013 upravičeno naletel na izjemen odziv, saj ga poganja napeta in pretresljiva zgodba o otrocih z ulice, ki vsaj nekaj socialne varnosti najdejo v uličnih bandah. O avtorju Ernstu Haffnerju je zelo malo znanega. Vemo, da je bil novinar in socialni delavec, po pozivu v Goebbelsovo kulturno zbornico pa se je za njim izgubila vsaka sled. Prevod: Uršula Rebek

 

Križišče štirih poti
Tommi Kinnunen
Dvajseto stoletje. Mestece na Finskem. Križišče štirih poti. Ob njem hiša, v njej sobe. Glasovi treh žensk in moškega, ki iščejo prava vrata, da bi si izborili prostor za svoje sanje. Maria, neporočena mati samohranilka, ki postane ugledna babica in kot prva ženska v mestecu zajaha kolo. Lahja, njena hči, ki si želi moža, očeta za svoje otroke, in kljub negodovanju sokrajanov odpre lastni fotografski studio. Onni, njen očarljivi blagi mož, ki hrepeni po družini, a popolne trenutke sreče najde drugje. Kaarina, Lahjina snaha, ki v hiši naleti na zidove zamolčanih besed in odpre vrata podstrešja. Prevod: Julija Potrč

 

Vojna in vojna
László Krasznahorkai
Bravurozna knjiga nas zapelje v življenjski labirint arhivarja dr. Györgya Korima, ki na štirideseti rojstni dan pride do usodnega spoznanja, da ne razume niti sebe niti sveta. Resničnost zanj v hipu postane silno težka, še posebej, ko v arhivu naleti na skrivnosten rokopis. V iskanju smisla življenja in v želji po razvozlavanju besedila se skupaj z njim podamo v vse globlje p(l)asti romana … Je v zatonu človeške družbe moč najti lepoto, resnico, mir?; obstaja izhod ali je povsod vojna in vojna?, so dobri pustili zmagati slabim?, je človek čudež brez primere ali poraz brez primere? … Je to branje, ki se bralcu vreže v zavest? Nedvomno. Prevajalka Marjanca Mihelič

 

Vse življenje
Robert Seethaler
Ko so po šestih tednih znova poklicali ravnalca kosti, da je odprl obvezo, je bila fantova noga tenka kakor kurja taca. Poleg tega je nekoliko pošev štrlela iz kolka in v celoti dajala vtis, da se je zarasla nekoliko krivo in zasukano. »Saj se bo zaraslo, kot se vse v življenju,« je rekel Klammerer, medtem ko si je umival roke v skledi sveže pomolzenega mleka. Roman Vse življenje diha z vzponi in padci človeške duše. Andreas Egger preživi kruto otroštvo, eno vojno in en snežni plaz. Vztraja dlje, kot si je kdaj mislil, da bo zmogel. Ne spomni se, od kod je bil prišel, in konec koncev niti tega ne ve, kam bo odšel. Toda na ves ta čas vmes, na svoje življenje, gleda brez obžalovanja, z zadržanim smehom in enim samim velikim čudenjem. Prevod: Aleš Učakar

 

V imenu otroka
Ian McEwan
Bistvo zakonov je, da potegnejo jasno ločnico med dobrim in zlim. A življenje ni takšno, črno-belo. Ian McEwan v svojem trinajstem romanu vzame v precep avtoriteto družbenih institucij in spregovori o večno aktualni temi – sodniških odločitvah. Prevod: Dušanka Zabukovec

 

Breztežni
Valeria Luiselli
Koliko življenj in koliko smrti je možnih v obstoju ene same osebe? V Breztežnih (2011) nastopa dvoje glasov: mlada mehiška urednica pripoveduje, kako jo je po metrojih New Yorka preganjal duh pesnika Gilberta Owna, Owen na robu smrti pa se spominja svoje mladosti v času harlemske renesanse konec dvajsetih let dvajsetega stoletja, ki jo je v newyorškem literarnem dogajanju soustvarjal ob boku avtorjev, kakršna sta Louis Zukofsky in Federico García Lorca. Pripovedovalca se iščeta v nepreglednem omrežju podzemnih vlakov, kjer sta potovala v svojih preteklostih. Roman o navideznih obstojih, priklic nezmožnosti ljubezenskega srečanja in dokončnosti izgube, hkrati melanholičen in humoren. Spretno ponudi vznemirljivo branje, a nikoli ne odstopi od skrbnega prevpraševanja in analize vrednot sodobnega sveta. Prevod: Ira Kolbezen in Kristina Koritnik

 

Trikrat ob zori
Alessandro Baricco
Roman popisuje verjetno zgodbo, ki pa se, kot pravi avtor, v resničnem življenju ne bi nikoli mogla odviti. Zgodbo o moškem in ženski, ki se srečata trikrat, toda vsakič je edinič in prvič in zadnjič. Nepravilni čas književnosti jima omogoča, da je starostno razmerje med njima ob vsakem srečanju drugačno. Vrsta iskrivih, živahnih, duhovitih in presenetljivih dialogov nam ju odkriva v vsej njuni edinstvenosti. Roman Trikrat ob zori se je prvič pojavil kot omemba v Bariccovem delu Mr Gwyn. Šele kasneje je avtor sklenil, da ga tudi v resnici izpiše. Zato ga je mogoče brati kot svojevrstno nadaljevanje Mr Gwyna ali pa kot samostojno delo. Prevod: Janko Petrovec

 

Poročni zaplet
Jeffrey Eugenides
Kot Deviški samomori in Middlesex tudi roman Poročni zaplet govori o odraščanju, v tem primeru o treh študentskih prijateljih. Zgodba se začne na dan, ko diplomirajo, avtor pa v retrospektivi predstavi tudi zadnje leto njihovega študija. Roman se odkrito spogleduje s klasičnimi angleškimi besedili o tej temi in pred nami razgrne zemljevid mladosti, polne velikih idealov, velikih ljubezni in velikih razočaranj. Mladost je silno vznemirljiva, a skriva tudi veliko pasti, v katere se moramo ujeti, da bi se naučili živeti. Prevod: Irena Duša

Ginster
Siegfried Kracauer
V romanu Ginster iz leta 1928 je izredno prefinjeno prepletena Kracauerjeva biografija s fikcijo. Na ozadju prve svetovne vojne nam pisatelj pripoveduje zgodbo protagonista, ki išče svojo vlogo v družbi. Do vojne je skeptičen, nazadnje se ji ni mogoče povsem izogniti in sledi vpoklic. Po Adornovem mnenju je Ginster vrhunec Kracauerjeve ustvarjalnosti, nad njim pa sta se navduševala tudi Joseph Roth in Thomas Mann. Prevajalec: Slavo Šerc

Zgodba o mojih ljudeh
Edoardo Nesi
Zgodba o mojih ljudeh je tudi moja in tvoja, zgodba malega človeka, ujetega v mrežo globalizacije. Nostalgičen zapis ‘boljših’ časov in grenak opomin velikim korporacijam, skorumpiranim politikom in objestnim ekonomistom. Novodobna diatriba, ki živo beleži razkrajanje vrednot današnje družbe. Prevod: Gašper Malej
»Edoardo Nesi je napisal prodorno knjigo spominov, ki jo kljub grenkemu priokusu z užitkom preberemo.«
The New York Times

Stihi
Michelangelo Buonarroti
Pesnik Michelangelo izstopa izmed sodobnikov s silovitostjo izraza, ki ga žene tako daleč, da mu nemalokrat razbije pesniško formo; nič manj pa z nenehno navzočo zavestjo, da je pri vsej svoji umetniški veličini, silni notranji napetosti, ustvarjalni dilemi in ljubezenski muki tudi smešen. Tu se zdi, da je s svojo poezijo nekakšen predgovor k literarni in nasploh umetniški izkušnji, ki so jo nedolgo zatem z vso vehemenco uveljavili nekateri največji evropski pisatelji in misleci (Shakespeare, Cervantes …): izkušnji sveta Janusovega obraza, v katerem lahko drugo ob drugem sobivajo najbolj nepomirljiva nasprotja, nepopravljivo razcepljenega novoveškega sveta. Izbor, prevod in spremna beseda: Srečko Fišer

Vrnitev
Dulce Maria Cardoso
Leto 1974, osamosvojitev portugalskih kolonij v Afriki. Za tamkajšnje črnsko prebivalstvo obljuba svobode in samouprave. Za več kot pol milijona belcev izguba vsega premoženja in začetek množičnih selitev v rodno, a hkrati tujo Portugalsko. Za petnajstletnega Ruija in njegovo družino, ki se skupaj z drugimi povratniki znajde na letalu za Lizbono, konec sveta. Prevajalka: Barbara Juršič

Buda na podstrešju
Juile Otsuka
Roman ameriške avtorice japonskega porekla Julie Otsuka skozi celotno zgodbo v prvi osebi množine razgrinja tragično usodo »po katalogu« naročenih japonskih nevest, ki se sredi 19. stoletja podajajo prek morja v Ameriko, da bi zaživele s svojimi možmi. Posamične usode, ki jih pričakajo na celini, kjer ne poznajo ne jezika ne navad ne družbenih dogovorov, so razgrnjene v valujočih stavkih, katerih briljantni slog ustvari krik zamolčane zgodovine in izpriča usode premnogih žensk kot eno samo, pa naj gre za izgube otrok, posilstva ali suženjstvo.
Prevod: Jedrt Maležič

Večer v klubu
Christian Gailly
Kaj se zgodi, ko se priletni jazzovski zasvojenec po desetletni abstinenci, ki si jo je bil zaukazal, nekega večera, ko se po naključju znajde v lokalu tujega mesta, na lepem povrne k svoji nekdanji pogubni strasti: igranju na klavir? Zdrs nikakor ni nedolžen, spet se odpreta pekel in nebo …
Prevod: Aleš Berger

Strdek
Olivera Nikolova
Dogajanje romana je postavljeno v svet športa v času neposredno pred razpadom SFR Jugoslavije, ko državo na vseh področjih razjeda korupcija. Celotna zgodba obsega tri ure in šest minut, njena kompozicijska struktura pa se razvija na treh ravneh: prvi dve sta si na videz nasprotni (športni vsakdanjik literarnih oseb in življenje krvnega strdka v krvi protagonista romana), vendar sta obe podrejeni tretji ravni, ki predstavlja neizbežnost kozmičnih zakonitosti. Eden od protagonistov romana je Krvni strdek, ki živi svoje lastno življenje, raste, se razvija, ima čustva, enaka človeškim, na koncu pa v želji, da bi bil najboljši svoje vrste, zamaši žilo v nogometaševem telesu in ubije njega in sebe. Metafora za družbeno zlo, ki uničuje državo, naredi roman za večno aktualno branje. Olivera Nikolova (1936) je bila zaposlena kot televizijska urednica in dramaturginja; je eno osrednjih imen izjemno uspešne sodobne makedonske proze. Prevod: Sonja Dolžan

Pelji svoj plug čez kosti mrtvih
Olga Tokarczuk
Roman raste iz protesta proti temu, da ljudje ubijajo živali za zabavo ali korist, ta osrednja problematika pa je spretno vkomponirana v kriminalko, ki prerašča v jedko družbenokritično satiro ali celo moralni triler, kot ga je poimenovala avtorica, ki naj bi v bralcu zbujal moralno nelagodje. Junakinja knjige Janina Duszejko, borka za pravice živali, ki se je naselila na samoti v Sudetih v bližini češke meje, je v zagrizenem sporu z vaško druščino lovcev, s katerimi so v navezi tudi lokalne oblasti. Dogajanje se zaplete, ko se začno v okolici vrstiti nepojasnjeni umori. Zdi se, kot bi se preganjane živali same maščevale svojim krvnikom. Prevajalka: Jana Unuk

Mr.Gwyn
Alessandro Baricco
Jasper Gwyn je pisatelj, ki se nenadoma odloči, da ne bo nikoli več pisal, toda šele pozneje se zave, da utegne postati življenje brez »urejanja misli v premočrtno obliko povedi« neznosno. Ko razmišlja, česa se lotiti, mu pride na pot poklic, ki bi ga nadvse rad opravljal, čeprav ne ve, kaj naj bi »kopist« v resnici počel. Skozi serijo nepričakovanih srečanj počasi doume, da mu je usojeno kopirati ljudi. Novi poklic mu omogoči samoizpolnitev, s čimer dokončno izgine iz zavesti sveta. Prikrite simetrije skrivnostne notranje preobrazbe, v katerih slišimo odmev Melvillovega Bartlebyja, pisarja, popisuje Baricco z zanesljivostjo ustvarjalca, ki ves čas odkriva nove poti literarnega izraza. Stran za stranjo gradi karakterni prostor dveh izjemnih, duhovitih likov, ki se sredi romana v glavni vlogi zamenjata. Prevajalec: Janko Petrovec

Bilbao-New York-Bilbao
Kirmen Uribe
Med poletom iz Bilbaa v New York se razpleta zgodba treh generacij. Pisma, pesmi, dnevniki, elektronska sporočila in slovarji ustvarjajo mozaik spominov in pripovedi o članih baskovske družine: dedu, ki je bil kapitan na ladji, očetu, ki je bil prav tako kapitan in pustolovec, in pripovedovalcu, ki je morje zamenjal za nebo in je pripovednik in pesnik. Prav on pa je tisti, ki brska po preteklosti ter išče družinske zgodbe in pričevanja. Pripoved je poklon dediščini posameznika in svetu, ki ga danes skoraj ne poznamo več, hkrati pa spev življenju in njegovi trajnosti. Prevajalec: Marjeta Drobnič

Stropi
Zuzana Brabcová
Junakinja po psihičnem zlomu pristane v psihiatrični bolnici na detoksu, med pacientkami, odvisnimi od alkohola ali drog; odnosi med pacientkami samimi ter med njimi in zdravstvenim osebjem so skrajno zaostreni, že na meji živalskosti. Junakinja na strop v bolniški sobi nad posteljo, ki odpira nove razsežnosti, projicira svoje tesnobne zgodbe in vizije. Stropi so roman o tem, kaj je bistvo naše človečnosti in po čem se v takih kriznih situacijah sploh še ločimo od živali, so zgodba o malem zasebnem svetu, v katerem so se podrle vse meje, tudi meje v pripovedni strukturi: pripovedovalka je občasno tretjeosebna, tekoče prehaja v prvoosebno, sem in tja je tudi drugoosebna. Stropi so izjemni po svoji zgoščenosti in poetičnosti, pripovedni energiji in drastični metaforiki. Roman je bil leta 2013 nagrajen s prestižno češko nagrado Magnesia Litera. Prevod: Nives Vidrih

Jezusovo otroštvo
John Maxwell Coetzee
Moški srednjih let in petletni fant, njegov varovanec, z ladjo prispeta v tujo, špansko govorečo deželo, da bi začela novo življenje. Starih spominov nimata več. Znajdeta se v družbi socialne blaginje, kjer vsak prišlek dobi stanovanje, službo in finančno podporo, javni prevoz pa je zastonj. Moški se zaposli v pristanišču in z drugimi delavci razpravlja o ureditvi družbe, o naravi in smislu dela ter drugih etičnih vprašanjih. Nepredvidljivo dogajanje, ki po malem polzi onstran racionalne doumljivosti, se zaplete, ko moški fantu najde mater. Fant postane neukrotljiv, samosvoj — podoben kvečjemu Malemu princu ali don Kihotu — kot tak pa trn v peti družbi, ki jo postopoma lahko ugledamo tudi kot družbo birokratskega enoumja. John Maxwell Coetzee (1940), Nobelov nagrajenec, se je rodil v Cape Townu. V mladosti je nekaj časa živel v Angliji in Ameriki, se nato za več desetletij vrnil v Južno Afriko, leta 2002 pa je novo življenje poiskal v Avstraliji. Prevod: Tina Vrščaj

Krokodil za vratom
Klaus Kordon
Zapor Berlin-Hohenschönhausen, celica 102. Manfred Lenz, ki so ga skupaj z družino ujeli pri poskusu pobega iz Vzhodnega Berlina na zahod, čaka na sodbo in obuja svojo življenjsko zgodbo. Odraščanje v povojnem Berlinu. Vdor sovjetskih čet. Postavitev berlinskega zidu. In želja po svobodi, ki je mladega inženirja spodbudila, da je kljub obetavni karieri z ženo in otrokoma sedel na vlak za tujino … Prevod: Uršula Rebek

Balade in romance
Ignacy Karpowicz

Roman Baladine in romance (2010) pripoveduje o človeških čustvih in nemožnosti srečne ljubezenske zveze, v njem pa poleg ljudi in bogov nastopajo tudi literarne fikcije, abstraktni pojmi in predmeti. Prvi del, Baladine, ki se dogaja na zemlji, predstavi vrsto junakov v težavnih ljubezenskih razmerjih. V središčnem delu romana se pisateljeva domišljija zaiskri v fantastičnem opisu eklektičnega neba v kriznem trenutku, ko se ukinja pekel, zapirajo nebesa, bogovi pa, tudi sami zapleteni v bolj ali manj posrečene medsebojne zveze, sestopajo na zemljo, v glavnem v deželo v akciji, dostopno po reklamno znižani ceni – Poljsko. V zadnjem delu, Romance, se njihove usode prepletejo s človeškimi in izkaže se, da božji poseg v svet ne more ničesar spremeniti na bolje. Pisatelj v bleščečih jezikovnih ognjemetih smeši stereotipe v predstavah o resničnosti, tudi tistih, povezanih z institucijami vsakdanjega življenja in aktualne družbe. Prevod: Jana Unuk

Samogovori
Andrés Neuman

Samogovori (2012) preklapljajo med nežnostjo in ostro resničnostjo ter preskakujejo iz otroštva v perverznost. Vzemirljivi roman raziskuje odnos med erosom in tanatosom ter si zastavlja boleče vprašanje: kako na naše izkušanje spolnosti vplivata bolezen in bližanje smrti?

Sveta knjiga volkodlaka
Viktor Pelevin

A Huli, na videz najstnica, v resnici pa 2000 let stara prostitutka, preživlja dneve v zanemarjenem Bitcevskem parku v Moskvi, ponoči pa preži na tuje bankirje in investitorje v prestižnem hotelu Nacional. Ko jih zvabi v posteljo, se izkaže, da gre pravzaprav za nadnaravno bitje, lisico, ki nenadoma iztegne svoj košati rep in projicira mesene fantazije svojim klientom v možgane.
Prevod: Borut Kraševec

V tvoji puščavi
Miguel Sousa Tavares
V tvoji puščavi je potopisni roman – predvsem pa poklon osebi, ki jo je pisec spoznal v določenem trenutku svojega življenja, ter poklon puščavi. Je ubeseditev tipičnega portugalskega fada, zgodbe o hrepenenju po izgubljeni osebi in po nepozabni puščavi. V tem »skoraj romanu«, kot knjigo imenuje sam avtor, sledimo glavnemu junaku, ki opisuje potovanje z džipom po saharski puščavi novembra 1987 v spremstvu mladega dekleta, ki jo je srečal le nekaj dni pred odhodom. Spremljamo nastanek in razvoj odnosa med neznancema, ki ju druži želja po odkrivanju puščave, ter njuno medsebojno prilagajanje v neznanem okolju in v nepredvidljivih okoliščinah. Roman je izpoved, zahvala in obenem poslovilno pismo, napisano dvajset let po potovanju. Prevajalka: Tanja Ovaska

Zaljubljenosti
Javier Marias
V najnovejšem romanu sodobnega španskega pisatelja Javierja Maríasa se glavna junakinja nehote zaljubi v že zaljubljenega moškega. Postopno ga začne spoznavati, hkrati pa tudi ugotavljati, da so njegovi življenjski načrti nepreklicno usmerjeni drugam, čeprav se še tako trudi, da bi zanj postala nepogrešljiva. Zaradi svoje zaljubljenosti doživlja nenavadne izkušnje, ki jo pripeljejo do skrajnih položajev, notranje razcepljenosti, dvomov o pravičnosti, pravici in smislu poseganja v življenje drugega. Dogajanje tako postane povod za razmišljanje o stanju zaljubljenosti, v katerem je človek zmožen storiti skoraj vse, kar je najplemenitejšega, in skoraj vse, kar je najbolj nizkotnega. In prav za zaljubljenost se zdi, da lahko upraviči sleherno dejanje. Prevajalka: Marjeta Drobnič

Sanje o nečem
Pier Paolo Pasolini
Zgodnje Pasolinijevo besedilo, napisano večinoma leta 1948 in objavljeno štirinajst let pozneje kot Sanje o nečem, plete svojo pripoved na furlanskem podeželju. Njegovi trije mladi junaki stopajo v življenje na zgodovinski točki, ko se tradicionalno kmetstvo sesipa. Protesti furlanskih dninarjev, zasedba vil bogatih zemljiških posestnikov, praske s policijo so znamenje in tudi upanje novega časa. Vsakdanje vožnje s kolesi od kraja do kraja, cerkvena proščenja ali pojedine s polento, nacejanja z vinom v toplem hlevu in vdori v skrbno varovane dekliške prostore jim rišejo okvir in vzpostavljajo značilno pasolinijevsko protislovje. Prevod: Irena Trenc Frelih

Za vedno tvoj
Daniel Glattauer
Judith, poslovna ženska sredi tridesetih, med nakupovanjem spozna Hannesa, ki se izkaže za tako rekoč sanjskega moškega; arhitekt v začetku štiridesetih, samski, še vedno samski!, uglajenih manir in mojster očarljivih komplimentov, za povrh pa se močno ogreje zanjo. Začetek, ki veliko obljublja ... Zelo kmalu sledi povabilo v Benetke, kjer ji on s svojimi do zadnjega organiziranimi dnevi ne da dihati in Judith dokončno postane jasno, da ji tak odnos ne ustreza. Vendar je Hannes hudo všeč njenim prijateljem, njenemu bratu, njeni mami ... in poleg tega nekako ne razume, da je treba odnos prestaviti v nižjo prestavo. Kaj pa zdaj? Prevod: Sandra Baumgartner Naylor

Canterburyjske povesti
Geoffrey Chaucer
Geoffrey Chaucer (1343? – 1400) je kot dvorjan, diplomat in uradnik služil trem kraljem in eni kraljici: Edvardu III, Rihardu II, Henriku IV in svoji Muzi, angleški poeziji, ki se je po epidemiji »črne smrti« na Otoku čudovito razmahnila. V tem času je z Langlandovim Petrom Oračem svoj zadnji vrh dosegla aliteracijska poezija, po drugi strani pa je neznani pesnik ustvarjal mojstrovine, kot je Sir Gawaine in Zeleni vitez, ki zaključujejo razcvet poznosrednjeveške poezije. Chaucer ne prvega ne drugega ni poznal, zato pa sta ga pritegnili sodobna francoska in italijanska poezija, ki ju je pričel prevajati in prirejati v tekočo londonsko govorico. Vzgojen v latinskih šolah ter v francoski govorici dvora se je na potovanjih v Italiji nalezel duha humanizma Danteja, Petrarke in Boccaccia, ki so ga navdahnili tako z izpiljeno uporabo domačega toskanskega jezika kot s snovjo, ki je bila v Angliji popolna novost. Ko je v viharnih letih 1386–87 ostal brez službe, se je lotil Canterburyjskih povesti, svojega najbolj znanega dela, v katerem si romarji, ki se jim pridruži tudi sam, na poti iz Londona na grob Tomaža Becketa pripovedujejo vesele in žalostne zgodbe, ki so z mojstrsko izrisanimi značaji pripovedovalcev ostale priljubljene vse do danes. Žal je bilo pesnikovega prisilnega odmora kmalu konec in dela ni utegnil dovršiti. Veliko večino tistega, kar je dokončal, pa najdete v knjigi, ki je pred vami. Prevajalec: Marjan Strojan

Zemljevid in ozemlje
Michel Houellebecq
Zgodba slikarja Jeda Martina, ki doživi karierni preobrat in slavo, ko začne fotografirati Michelinove zemljevide in upodabljati predstavnike različnih poklicev, je po avtorjevih besedah roman »o staranju, o odnosu med očetom in sinom in o umetniškem upodabljanju resničnosti«. Melanholični Jed spremlja očetovo poslavljanje od življenja in z Rusinjo Olgo, Michelinovo uslužbenko za stike z javnostmi, premaguje ustvarjalne krize. In potem si nekega dne zaželi, da bi mu besedilo za katalog napisal sam Michel Houellebecq – on bi ga pa v zameno portretiral. A nekaj mesecev po tistem, ko mu izroči portret, se zgodi strašen zločin: Houellebecqa najdejo mrtvega in razkosanega ... Prevajalec: Mojca Medvedšek

Golobi vzletijo
Melinda Nadj Abonji
Družina Kocsis si je po preselitvi iz Vojvodine ustvarila dom in spodobne življenjske razmere v Švici. A za Ildiko, mlajšo izmed dveh hčera, ostaja ravninska vas s čutečo babico toplo pribežališče. Vsak poletni obisk razkrije novo plast v družinski zgodovini, na plano prihajajo skriti grehi in družinske travme. In vsako vrnitev v Švico spret sprejme hlad prikritega rasizma. Ko babica umre in je z izbruhom vojne konec izletov v Jugoslavijo, se hrepenenje pojavi na vratih družinske restavracije v osebi mladega begunca Daliborja … Prevajalec: Slavo Šerc

Split
Slavoljub Stanković
Imaš polbrata, ki ga še nisi videl. Živiš v Beogradu, on v Splitu. Kaj zdaj? Poročilo o balkanskem stanju stvari, ko ni več vojne. Kaj je ostalo? V Splitu Stanković svojo pripoved spretno gradi na dvojnem pomenu te besede (geografskem in anglosaksonskem). Pri bralcih se je roman uveljavil z inteligentnim humorjem, živahnim slogom in duhovitimi dialogi, ki razkrivajo avtorjevo primarno poklicno usmeritev pisca oglasnih sporočil. Kot zanimivost velja dodati, da je roman Split v Srbiji in na Hrvaškem izšel istega dne (9. 4. 2010), a z različnima opremama in pri različnih založbah (srbski Geopoetiki in hrvaškem Algoritmu). Prevajalec: Urban Vovk

Predsednikova žena
Stefan Chwin
Ko Krystyna, žena poljskega predsednika, ugotovi, da jo mož vara, brez pomišljanja pobegne iz predsedniške palače. Med begom se skriva pri sumljivi verski sekti in zaljubi v njenega voditelja. Ko skrivnostnega Mojstra aretirajo, ga poskuša za vsako ceno rešiti, pri tem pa se zaplete v vrtince svetovne politike, ki jo posrkajo vase. Prevajalka: Jana Unuk

Motorno kolo, parkirano pod zvezdami
Mircea Cartarescu
Že v osemdesetih letih, ko se je romunska književnost dušila pod zadnjimi pritiski cenzure, je Mircea Cărtărescu radikaliziral romunsko poezijo. Ustvaril je avtentičen, unikaten in neponovljiv pesniški svet. Bralci so spet vzeli v roke poezijo, saj njegovo lahko prebirata tako preprost človek kot tudi petičnež. Je polna življenja, vsakdana, znanega in pozabljenega. Antologija je prerez njegovega celotnega pesniškega ustvarjanja. Prevajalec: Aleš Mustar

Sestra Sigmunda Freuda
Goce Smilevski
Ali je Sigmund Freud delno kriv smrti svojih štirih sester v koncentracijskem taborišču? To vprašanje se zastavlja na samem začetku romana Sestra Sigmunda Freuda. Dunaj, 1938. Nacistična Nemčija je okupirala Avstrijo, doktor Sigmund Freud pa je dobil dovoljenje, da sestavi seznam ljudi, ki bodo dobili izhodno vizo in z njim iz Avstrije odpotovali v London. Freud na seznam ni napisal imen svojih štirih sester, ki so bile pozneje deportirane v koncentracijsko taborišče. Prevajalka: Sonja Dolžan

Heliant
Stefano Benni
V groteskno satiričnem vrtincu Bennijevih fantazij prepoznavamo obrise sodobnih neoliberalističnih družbenih blodenj, totalitarističnih teženj in apokaliptičnih obetov. Saj, kot pravi Benni, kakšna je ta država, če ima edine, za katere sploh še obstaja upanje, za brezupne? Heliant je neustrašno domiselna in nadvse humorna odprava v strahove vsakega izmed nas. Prevedel: Janko Petrovec

Super žalostna resnična ljubezenska zgodba
Gary Shteyngart

Lenny Abramov je spričo svoje starosti obremenjen s smrtjo, kar bi bilo pri njegovih devetintridesetih letih nekoliko nenavadno, če ne bi šlo za tako rekoč
poklicno deformacijo ...
Prevajalec: Uršula Rebek

Kenk
Richard Poplak

Grafični portret je prelomen novinarski strip, ki prikazuje življenje in čas Igorja Kenka, “najbolj produktivnega tatu koles na svetu” (The New York Times in The Guardian). Poleti 2008 je bil Kenk aretiran, policija pa je zasegla skoraj 3000 koles, kar je bila ena največjih novinarskih zgodb leta... Ilustrator: Nick Marinkovich, prevajalec: Igor Harb

Sara in Serafina
Dževad Karahasan
V romanu Sara in Serafina se iz skoraj dokumentarnega opisa življenja v obleganem Sarajevu lušči prenikav psihološki portret naslovne junakinje Sare-Serafine, ki mesta noče zapustiti zaradi usodne duševne razcepljenosti in ker jo nanj veže boleče doživetje iz druge svetovne vojne. Prevajalka: Jana Unuk

Nočni shod
Dževad Karahasan
Nočni shod se dogaja tik pred vojno v Foči, kjer sta obe zadnji vojni zahtevali posebej okrutne žrtve. Simon, foški Srb, zdravnik, se vrne domov po dolgoletnem delu v Nemčiji. Njegova perspektiva ob prihodu v Fočo je naiven, potujen pogled, ki spregleduje znamenja napovedujoče se vojne. Toda iluzija se kmalu razkadi in znajdemo se v svetu vseprežemajočega strahu, groze in nasilja. Prevajalka: Jana Unuk

O nebeški in zemeljski ljubezni
Peter Nadas

Pisatelj, čigar prozo je kritika označila za klasično romaneskno delo v tradiciji Rilkeja, Prousta, Musila in Manna, je v Nebeški in zemeljski ljubezni (1991) še posebej spregovoril o temi, ki ga je vznemirjala že več desetletij – o metafiziki ljubezni. Prevajalka: Marjanca Mihelič

Bratje Karamazovi
Fjodor Mihajlovič Dostojevski

Roman Bratje Karamazovi (1880) je zadnje delo Fjodora Mihajloviča Dostojevskega. V napeti 'kriminalni' zgodbi o treh bratih Karamazovih, Mitji, Ivanu in Alekseju, in o uboju njihovega očeta je pisatelj obdelal ključna moralna in filozofska vprašanja, ki so ga mučila vse življenje, na primer o Bogu, o dobrem in zlu, človekovi krivdi in svobodi. Prevedel Borut Kraševec

Vsakih sedem valov
Daniel Glattauer

Dolgo, strastno elektronsko dopisovanje Emmi in Lea, ki se poznata le prek spleta, se nekega vecera na mah konca. Zdaj se Leo po skoraj letu vrne iz Bostona. Pricakajo ga Emmijina sporocila. Kmalu si spet pišeta – zdi se, da dramaticen konec in dolg premor vendarle nista ugasnila vsega med njima. Toda Leo je zdaj v obetavni zvezi, Emmi še vedno porocena. Ko ob obalo pljuskne šest valov, izvemo v romanu, sledi sedmi, ki prinese presenecenja … Prevajalka: Neža Božič

Proti severnemu vetru
Daniel Glattauer

Izviren, realističen, v hitrem tempu napisan moderni roman v elektronskih pismih ter ena najuspešnejših knjig v nemškem jeziku v zadnjih letih. Začne se naključno, s tipkarsko napako. Zaradi nje elektronska pošta pristane na napačnem naslovu. Šaljiv odgovor iz vljudnosti spodbudi izmenjavo zabavnih elektronskih sporočil, ki neustavljivo prerastejo v besedni flirt, nato pa v napeto, presenetljivo, prisrčno dopisovanje, prežeto z igro domišljije, iskanjem bližine, pristno romantiko, inteligentnim humorjem in drzno odkritostjo. Prevajalka: Neža Božič

Veliki lovec
Maerta Tikkanen Veliki lovec je predvsem hvalnica Grenlandiji in njeni neokrnjeni naravi, po drugi strani pa tudi hvalnica ljubezni, nenehno spraševanje o tem, kaj ljubezen pravzaprav je. Prevedla Danni Stražar

Sori
Zoran Drvenkar

Štirje prijatelji, ki jim je v življenju bolj ali manj spodletelo, pridejo na plodno idejo: ustanovijo agencijo, ki prevzame nase opravičevanje in tako ljudem prihrani neprijetne občutke krivde, sramu in nelagodja. A nekega dne se v zgodbi pojavi truplo in naši junaki zabredejo v svet zločina… Prevedla Uršula Rebek

Hladna dežela
Jachym Topol

Jurski park groze, skansen totalitarizmov, to naj bi zgradili v Belorusiji – v Hladni deželi, romanu, v katerem se tako kot v nekaterih prejšnjih romanih Jáchyma Topola (Sestra, Grgrat katran) raziskovanje zgodovinskih sledi prepleta s fantastičnim, karnevalskim dogajanjem. Prevedla Nives Vidrih

Tvoj obraz jutri 1: Vročica in sulica
Javier Marias

V Vročici in sulici, prvem delu trilogije Tvoj obraz jutri Javierja Mariasa, s katero si je utrdil položaj enega vodilnih evropskih pisateljev današnjega časa, se glavni lik Jacoba Deza, vrne v Anglijo, kjer je nekoč učil kot lektor. Med drugim obišče tudi Petra Wheelerja, upokojenega profesorja s številnimi spomini in hišo, polnih knjig in dokumentov. Prevedla Marjeta Drobnič

Tvoj obraz jutri 2: Ples in sen
Javier Marias

Drugi del Maríasove trilogije Tvoj obraz jutri z naslovom Ples in sen nadaljuje zgodbo, ki jo pripoveduje o sebi Jaime Deza, v Angliji zaposleni ločeni Španec, ki opravlja nenavadno delo: v »tihi« organizaciji, povezani z angleško tajno službo, tolmači znane in neznane ljudi, njihove zgodbe, njihove namene in morebitna prihodnja dejanja. Prevedla Marjeta Drobnič

Tvoj obraz jutri 3: Strup in senca in zbogom
Javier Marias

Zaključek monumentalne trilogije enega največjih avtorjev današnjih dni nadaljuje zgodbo, ki jo pripoveduje o sebi glavni lik Jaime ali Jacques ali Jack Deza, v Angliji zaposleni ločeni Španec, ki opravlja nenavadno delo: v skrivni organizaciji, povezani z angleško tajno službo, tolmači znane in neznane ljudi, njihove zgodbe, njihove namene in morebitna prihodnja dejanja. Prevedla Marjeta Drobnič

Opica
Milan Đorđević

Iz vsebine: »Nekaj tednov pozneje sem odpotoval v Ljubljano. Bil je september, deževalo je. Ja, dobesedno slinilo se je. Ljubljana je ob takih dneh mračna in depresivna. Spominjam se, da sva s prijateljem neko noč, ko sva blodila po mestu, srečala napol golo žensko, ki je razpirala prozorno obleko, da se je videl kosmati pubis, in klicala svojega psa, najbrž pudlja, ali pa morda vabila mimoidoče: ‘Piki, Piki, pizdolizec! Kje si?’« Prevedla: Maja Novak

Hrapeško
Ermis Lafazanovski

Zgodba romana Hrapeško sodobnega makedonskega pisatelja Ermisa Lafazanovskega se začne v drugi polovici 19. stoletja in traja vse do začetka 20. stoletja, ko se v Evropi pojavi ideja o končni združitvi. Na jugu je obdobje romantike dobilo šele svoje zametke, v resnici pa imamo že opravka z 21. stoletjem, v katerem Balkan in Evropa, navkljub nenehnim razhajanjem, še vedno iščeta skupni imenovalec. Prevedel: Aleš Mustar

Zagovor Johanna Gutenberga
Blake Morrison

Okrog leta 1400 se je v mestu Mainz rodil človek, čigar krivoverska iznajdba je spremenila tok zgodovine. Kakšnih šestdeset let pozneje je umrl, oropan svoje tiskarne, tiskarskih strojev in – kot je bil prepričan – nesmrtnosti. Johann Gutenberg, tiskarski mojster, zapeljivec, goljuf in zanesenjak, je izumil ‘umetno pisavo’ in natisnil Gutenbergovo Sveto pismo. Prevedla Dušanka Zabukovec

Nutella dream
Agustin Fernandez Mallo

Nutella Dream je presenetljivo in navdihujoče besedilo, ki ga lahko začnemo brati na kateri koli strani. Tvori namreč zaokroženo celoto ali celoto koncentričnih krogov, povezanih z drobnimi podobami, aluzijami in zgodbami. Delo bi lahko imenovali roman iz zgodb ali motivov, saj gre pravzaprav za zelo je vsaka navezana na vsaj eno izmed drugih zgodb, zvečine pa na več. Prevedla Marjeta Drobnič

Drugo mesto
Michal Ajvaz

V romanu Drugo mesto osamljen junak v antikvariatu naleti na knjigo, napisano v neznanem jeziku, v nenavadnih črkah, in jo odnese domov. S tem se začne njegovo dolgo iskanje neznanega mesta, iz katerega prihaja knjiga in ki živi v čudnem sožitju s Prago, nekako vzporedno z njo, na njenih robovih in na drugi, komplementarni strani znanih prostorov. Prevedla Nives Vidrih

Ostali aktualni naslovi:

• Evangelij po Jezusu Kristusu, José Saramago
• Skrita kamera, Lidija Dimkovska
• Življenje žuželk, Viktor Pelevin
• Izpoved, Lev Nikolajevič Tolstoj
• Dvanajst gramov sreče, Feridun Zaimoglu