S poti

 

slika

ZAKAJ POTUJETE V TAKE DEŽELE?
Agata Tomažič
Izbor potopisnih reportaž prinaša objave iz Sobotne priloge in Pogledov, dodanih je še nekaj neobjavljenih in bolj literarno obarvanih besedil. Ni pomembno, ali avtorica popisuje dogajanje v Siriji, Libiji, turškem Kurdistanu, Malaviju, Armeniji ali Kočevskem rogu; vsem zapisom je skupen izbrušen slog in bogato besedišče, kar dokazuje, da se za dobro (novinarsko) zgodbo ni treba odpraviti na bojišče, temveč pretanjen pisec navdih za ubesedovanje najde lahko že v bližnji (pa tudi malo bolj oddaljeni) okolici.

 

slikaNotranji krog - Kronika Mexico Cityja
Francisco Goldman
Francisco Goldman, sin katoličanke iz Gvatemale in bostonskega Juda, se je s svojo drugo ženo, mlado pisateljico Auro Estrada, stalno selil med Brooklynom in Mehiko. Ko žena umre v tragični športni nesreči na pacifiški obali, ga Distrito Federal prisili, da se sooči ne le z bolečino ob izgubi, ampak tudi s svojim strahom pred vožnjo v tem zapletenem mestu. V nemirnem poletju 2013 se prek učnih ur vožnje uči tudi političnega prebujanja; prične razumevati in sprejemati kompleksni zemljevid nasilja in preživetvenih strategij enega največjih mest na svetu. Notranji krog je briljantna poetična podoba neukrotljivega velemesta. Mešanica potopisa, spominov in reportaže o narkoterorizmu nas popelje v mehiško srce teme. Prevod: Jure Potokar

 

slikaBrez zidu
Časopisna pripoved o Berlinu in drugih krajih 2004–2014
Nataša Kramberger
Knjiga je sestavljena iz sedem pripovedi, prva govori o 15. obletnici padca berlinskega zidu, ki je presekal 192 mest, 32 železniških prog, 50 000 Vzhodnih Berlinčanov pa odtrgal od njihovih služb na zahodu. Pristopi pisanja so različni: od informativnega do literarnega in dokumentarnega, segajo čez pravila, čez zidove, razpade in združevanja, potovanja po izbranih conah 3. tisočletja. Fotografije: Daniele Croci

 

slikaEn kuža v Lizboni, da o ljudeh ne govorimo
Branko Gradišnik
Branko Gradišnik, enfant terrible slovenske turistike se je po dveh letih bivanja na Portugalskem v času tamkajšnje najhujše krize (2010–2012) odločil opozoriti Slovence, kaj jih čaka, če bodo sledili portugalskim zgledom reševanja krize. Menda bi se nam Slovencem še najbolj splačalo slediti Portugalcem po poteh nekdanje slave, torej osvajati tuje obale in neznana morjá, trgovati s sužnji, sladkorjem in portovcem, odpirati in izkoriščati rudnike zlata in srebra, zategovanje pasu pa prepustiti mednarodnim finančnikom, ki tako prisegajo nanj. Knjiga ni le črnoborzijanski priročnik, marveč živahen potopis po Alenteju, Algarveju, dolini reke Douro, Azorih in mnogih slepih ulicah, kamor je avtorja pripeljalo malikovanje garmina, prostodušen dnevnik o avtorjevi družini na čelu z neugnanim Ferrisom (»Naš kuža ni kdorkoli, naš kuža je borderkoli!«) ter vaja v humornih variacijah na temo osebnih blamaž, ki bi avtorja kdaj že pognale v klavrn duševni razkroj, če ga ne bi varovala zakonska in družinska sreča.

 

slikaVedeževalec mi je rekel
Tiziano Terzani
Prvoosebnega pripovedovalca, dopisnika iz jugovzhodne Azije, zadene huda prerokba – celo leto ne sme potovati z letalom, sicer se bo zgodilo nekaj hudega. Morda lahka naloga za kak drug poklic, a ne za novinarja – kako naj pravočasno (ali sploh) pride na kraje, s katerih bi moral poročati? Terzani prerokbo preizkuša tako, da v vsakem novem kraju, v katerega pride, poišče zanesljivega vedeža, prerokovalca – in vsakič znova povpraša po svoji usodi. Osebna zgodba je samo rdeča nit med slikovitimi portreti različnih dežel, različnih običajev in različnih verovanj. Knjiga si je med ljubitelji jugovzhodne Azije zaradi svoje duhovitosti in pripravljenosti prisluhniti posebnostim tega okolja pridobila kultni status.

 

slikaBenetke
Jan Morris
Ta knjiga velja za eno najboljših knjig o Benetkah. Čeprav ne gre za zgodovinsko delo, je v njej razumljivo ogromno zgodovine, čeprav ne gre za spomine, je v njej veliko osebnega, in čeprav ne gre za potopis, obsega neprecenljive podatke za morebitnega obiskovalca Benetk. Jan Morris je o knjigi, ki jo je napisala 1960, zapisala, da gre za »zelo subjektivno, romantično, impresionistično sliko – ne toliko mesta kot izkušnje. Benetke, kot so jih videle neke oči v nekem trenutku.« Knjiga je zabavna, duhovita, ironična; avtorica se zaveda, da ima opravka z enim najbolj občudovanih mest na svetu, toda to ji ne preprečuje, da ne bi pokukala v njegove kanale, zavohala njegovega smradu, opazila njegovih mačk in se ustavila ob njegovih neštetih razpokah. S pravo mero zgodovinskih dejstev, anekdot, erudicije in z izvrstnim pisateljskim slogom je Jan Morris ustvarila delo, ki, tako kot Benetke, s starostjo ne izgublja. Prevod: Staša Grahek

 

slikaV 80 dneh okoli sveta
Michael Palin

Michael Palin obnavlja znamenito potovanje, ki ga je v istoimenski knjigi leta 1873 opisal Jules Verne. Vendar je potovanje okoli sveta sto let kasneje pravzaprav bolj zapleteno − če se seveda odločiš, da enako kot Vernov junak Phileas Fogg ne boš uporabljal letal! Svet je namreč prilagojen potovanju z letali in težko je najti ladje, ki bi prevažale potnike, zato se Palin in njegovi spremljevalci velikokrat zatečejo na ladje, ki gostom niso prilagojene. Prevedel: Samo Kuščer

 

slikaMaska Afrike
V. S. Naipaul

V. S. Naipaul po svojih provokativnih po¬topisih o Indiji tokrat zareže v tkivo Afrike in njenega tradicionalnega verovanja, ki se je skozi zgodovino prenašalo izključno z ustnim izročilom, drugače od dveh velikih kolonialističnih ver, islama in krščanstva. Naipaul poskuša posamezne elemente tega ogrom¬nega konglomerata odkriti tako, da skozi neštete jezike, narode, verovanja, običaje, politične zaplete, lokalne poseb¬nosti in zapleteno zgodovino Ugande, Južnoafriške republike, Nigerije, Gane in Gabona zareže s svojim preciznim slogom, ki velja za najodličnejšega v sodobni angleški književnosti. Prevedel: Aljaž Kovač

 

slika Letijo dnevi
Anunciada Fernandez De Cordova

Knjiga domiselno združuje najprivlačnejše značilnosti potopisa in spominov. Avtorica svoje številne poti opisuje razmišljujoče, hkrati pa subjektivno in doživeto kot življenjsko izkušnjo. Opisuje glasbo z ulic New Yorka in Brazilije, puste južnoameriške in kantabrijske obale, nadležnost aseptičnih potovanj v letalih, poezijo in slikarstvo sodobnih avtorjev, kotičke Berlina, Luksemburga, Maroka, Malte, Gruzije, Sirije, Buenos Airesa, Toskane, Montevidea, Casablance, Kenije in tudi Slovenije, kjer trenutno živi. Prevedla: Marjeta Drobnič

 

slika Trst in kaj pomeni nikjer
Jan Morris
Mesto v zalivu, mesto pod hribom, mesto, ki je in ga ni. Trst, ki ga Slovenci pogosto občutimo kot fantomsko bolečino, kot evropsko in svojo osebno metaforo: kot mesto, ki je podoba življenja z upanji in razočaranji in spomini, predvsem pa doživljanja časa, ki mineva, in življenja, ki se izteka. Trst, mesto protislovij, je za Jan Morris »še vedno enklava sui generis, kjer se mešajo Latinci, Slovani in Tevtoni, kamor se lahko umaknejo umetniki, faliranci, odpadniki, izgnanci in emigantski vzdrževanci in kjer so z nekaj sreče lahko celo zadovoljni«. Prevedla: Staša Grahek

 

slika Joga za ljudi, ki se jim je ne da početi
Geoff Dyer

Ne, to ni priročnik za samopomoč. Pa tudi vodnik za notranjo rast ne, temveč duhovita in pronicljiva prvoosebna, nekronološka in tudi sicer precej razvezana potopisna pripoved o avtorju oziroma njegovem alter egu na nenehnem begu z ene eksotične lokacije na drugo (iz Amsterdama v Kambodžo, iz Rima v Indonezijo, iz New Orleansa v Libijo, iz Detroita v Ko Pha-Ngan). Pisatelj nas s svojo inteligentno, razgledano, a tudi samoironično in razorožujoče odkrito držo popelje po daljnih in bližnjih prostranstvih sveta. Prevedla: Tina Mahkota

 

V osrčje Bornea V osrčje Bornea
Avtor: Redmond O`Hanlon

Redmond, depresiven po pisanju doktorata o Charlesu Darwinu, in njegov prijatelj pesnik se odločita, da se bosta s čolnom podala v osrčje Bornea. Na letališču se, da bi se zavarovala pred vsemi stiki z okolico, saj je vsak zelo nevaren, pojavita s kupi odvečne prtljage, po Borneu pa je treba potovati s kanujem, česar nista ravno vajena. Dodatno preizkušnjo predstavljajo srečanja z domorodci in njihovimi običaji. Ob vsakem nesporazumu se smejimo in spominjamo legendarnih potovanj treh mož v čolnu, kakor jih je opisoval Jerome Klapka Jerome. Prevedel: Jure Potokar

 

Na lovu za monsunom Na lovu za monsunom
Alexander Frater

Ko pride monsun, vsi bežijo. Narobe. Nikdar ni svet lepši kot tik pred katastrofo. Na lovu za monsunom, »sodobno romanje po Indiji«, prepleta zgodovino, etnografijo in osebno izkušnjo v enkraten portret indijske podceline. Alexander Frater se premika tako kot deževje in opazuje ljudi na preizkušnji. Polja poplavlja, ceste odplavlja, promet izgine, voda zastaja, le birokracija ostaja, kakršna je bila. Zelo malo popotnikov je pripravljeno na take preizkušnje, vendar se v težkih razmerah razkriva posebna lepota bivanja in potovanja. Prevedla: Mojca Kranjc

 

slika Rdeči prah
Ma Jian

V Rdečem prahu Ma Jian avtobiografsko opisuje svoje triletno popotovanje po Kitajski, na katerega se je odpravil, ko je prišel v nemilost pri oblasti in mu je grozil zapor zaradi »duhovnega onesnaževanja«, hkrati doživel razočaranje v ljubezni in izgubil vero vase. Prične iskanje izgubljene identitete moža, ljubimca, očeta, umetnika, budista in Kitajca, in se po celotnem krogu potovanja kot duhovnega romanja v Tibet vrne na izhodišče.  A ko se na videz enak kot na začetku poti vrača v kraj, od koder se je pravzaprav podal na pot, v sebi nosi usodno spremembo: izkušnjo potovanja. Prevedla: Katja Kolšek

 

Sanje o vzhodni sobi Sanje v vzhodni sobi
Andrej Detela

Potovanja po Japonski, Indiji in Avstraliji so zapisana v dnevniški obliki, kar tak razmislek še poudarja. Detela je čuječen opazovalec drugačnega sveta in sebe samega v tem svetu, stalno premišlja o razliki med vzhodnim in zahod­nim dojemanjem in zna tenkočutno prisluhniti kulturi v drugačnih pojavnih oblikah. Knjiga, ki ji ne primanjkuje ne dramatičnih dogodkov ne lirične razsežnosti ne etičnih odločitev!

 

Como Como
Srdžan Valjarević

Beograjski pisatelj dobi štipendijo za ustvarjalno kolonijo ob italijanskem jezeru. V aristokratski skupnosti umetnikov in znanstvenikov se ne znajde najbolje, zato začne navezovati stike s preprostimi ljudmi. Seveda nič ne piše, podarjeni čas porabi za izbrano pijačo. Razlika med vzvišeno nobleso na posestvu na griču in pristnimi stiki z ljudmi spodaj postaja vse večja. Opis poti v malo mesto, kjer pisec potuje le na hrib in z njega, pa nam o svetu, v katerem živimo, pove več kot nekatera slavljena dela, ki večkrat obkrožijo svet. Prevedel: Urban Vovk

 

slika Videonoč v Katmanduju
Pico Iyer

Avtor vrste legendarnih potopisov je zaslovel prav s prvim, objavljenim leta 1988. Čeprav je Iyer po rodu Indijec, ga je kulturno oblikovalo šolanje v Angliji in delo v ZDA. Popelje nas po skoraj celotni Aziji: od že v tistih časih precej visokotehnološkega Hongkonga do ruralnega Mjanmara, od Indije, na katero gleda skozi oči filma in filmske industrije, ki je na tem podkontinentu večja od življenja, preko Tajske, kjer brez zadrege prodira v zakulisje njihove seksualne industrije, do Japonske. Prevedel: Jure Potokar

 

slika Potovanje v Armenijo
Osip Emilevič Mandelštam

Prozno pesnitev Potovanje v Armenijo je Mandelštam objavil leta 1933, najprej v cenzurirani obliki v reviji Zvezda. Mandelštama, dotlej zapriseženega Moskovčana, gani velikodušnost podeželanov, ki jih srečuje, in pretrese dežela, ki se ji pozna dediščina zgodnjega krščanstva. Nagle menjave prizorišč in sogovornikov ne zaustavljajo tenkočutnosti. Knjiga pa ni le eden redkih odsevov porevolucijskega časa na Kavkazu, zaradi česar je ob objavi sprožila številne polemike, temveč s svojo poetičnostjo tudi brezčasna pesnitev o večnem nasprotju med mestom in deželo. Prevedla: Stanka Rendla

 

slika Bele vrane
Tatjana Gromača

Gromača nas opozarja na drobne, spregledane posebnosti, recimo na kavarnico v stranski ulici, v kateri streže sam lastnik, nekdanji boksarski prvak Mate Parlov, ali na družabne rituale priseljencev z različnih koncev Balkana. Vsako kratko poglavje zase je odličen dokaz vsem, ki mislijo, da poznajo Istro do obisti, kako zelo so se motili. Pred bralcem je nova Istra, v kateri ni množičnega turizma in vsem znane prepolne obale, ampak množica privlačnih samotnih stranskih poti.

 

slika Tišina je hrup
Juli Zeh

Juli Zeh se je rodila leta 1974 v Bonnu. Piše eseje, pesmi, prozo in strokovno literaturo, njen slog in jezik sta pa tako svojevrstna, da je nedvomno eno najimenitnejših imen sodobne nemške proze. Poleti 2001 se je Juli z nahrbtnikom, psom Othellom in mobijem napotila tja, kjer se dogaja večji del njenega romana Orli in angeli iz leta 2001 – v Bosno in Hercegovino. Zdi se, da je želela preveriti, ali je tam zares tako, ali so kraji takšni, kot si je izmislila na pisalni mizi pri pisanju prvenca. Prevedel: Slavo Šerc

 

slika Tihožitje z goro
Jože Horvat

Večina beročih Slovencev pozna Jožeta Horvata kot tenkočutnega kulturnega novinarja in recenzenta; tisti, ki pozorneje spremljajo domače pisanje, pa so si zapomnili tudi njegovo literarno oglašanje z robov slovenskega obzorja. V Tihožitje z goro je izbral najbolj uspele zapise o manj vidnih domačih (pa ne vsakomur domačih) pokrajinah, recimo o kostelskem in prekmurskem svetu, včasih pa tudi prestopi narodno mejo in potuje po, na primer, Istri. Vselej ga zanima mirna, tihožitna, potovanja in zapisovanja, ki zaznavajo skrite in našemu gledalcu nedostopne nadrobnosti in vzdušja, vselej za visoko pesem jezika, ki prevede ugledano pokrajino v bralčevo uživanje.

 

Ostali naslovi iz zbirke S poti:

  • Uporaba sveta, Nicolas Bouvier
  • Stranpoti do Santiaga, Cees Nooteboom
  • Tisoč in ena moč, Andrej Morovič
  • Strogo zaupno po Siciliji, Branko Gradišnik
  • Zlati ptič na kobrini glavi, Pavle Rak
  • Črni angel, varuh moj, Sonja Porle
  • Glasovi Marakeša, Elias Canetti
  • Ebenovina, Ryszard Kapuściński
  • Čar grške pokrajine, Nikos Kazantzakis
  • Ostali bodo samo žeblji, Christopher Merrill
  • Italijansko potovanje, Johann Wolfgang Goethe
  • Cesar, Ryszard Kapuściński
  • Popotovanje, Hermann Hesse
  • Ozvezdje Jadran, Mate Dolenc
  • Jutra v Mehiki, D. H. Lawrence
  • Veliki železniški bazar, Paul Theroux
  • Vodno znamenje, Josif Brodski
  • Irski dnevnik, Heinrich Böll
  • Kolos iz Maroussija, Henry Miller
     
  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Komentarji

Naročanje

Vse izdaje Cankarjeve založbe lahko naročite na Emka.si

Emka.si

Spremljajte nas!

Facebook  Pinterest

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika slika
slika slika slika slika

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.