Letijo dnevi
Anunciada Fernandez De Cordova

Knjiga domiselno združuje najprivlačnejše značilnosti potopisa in spominov. Avtorica svoje številne poti opisuje razmišljujoče, hkrati pa subjektivno in doživeto kot življenjsko izkušnjo. Opisuje glasbo z ulic New Yorka in Brazilije, puste južnoameriške in kantabrijske obale, nadležnost aseptičnih potovanj v letalih, poezijo in slikarstvo sodobnih avtorjev, kotičke Berlina, Luksemburga, Maroka, Malte, Gruzije, Sirije, Buenos Airesa, Toskane, Montevidea, Casablance, Kenije in tudi Slovenije, kjer trenutno živi. Prevedla: Marjeta Drobnič

Trst in kaj pomeni nikjer
Jan Morris

Mesto v zalivu, mesto pod hribom, mesto, ki je in ga ni. Trst, ki ga Slovenci pogosto občutimo kot fantomsko bolečino, kot evropsko in svojo osebno metaforo: kot mesto, ki je podoba življenja z upanji in razočaranji in spomini, predvsem pa doživljanja časa, ki mineva, in življenja, ki se izteka. Trst, mesto protislovij, je za Jan Morris »še vedno enklava sui generis, kjer se mešajo Latinci, Slovani in Tevtoni, kamor se lahko umaknejo umetniki, faliranci, odpadniki, izgnanci in emigantski vzdrževanci in kjer so z nekaj sreče lahko celo zadovoljni«. Prevedla: Staša Grahek

Joga za ljudi, ki se jim je ne da početi
Geoff Dyer

Ne, to ni priročnik za samopomoč. Pa tudi vodnik za notranjo rast ne, temveč duhovita in pronicljiva prvoosebna, nekronološka in tudi sicer precej razvezana potopisna pripoved o avtorju oziroma njegovem alter egu na nenehnem begu z ene eksotične lokacije na drugo (iz Amsterdama v Kambodžo, iz Rima v Indonezijo, iz New Orleansa v Libijo, iz Detroita v Ko Pha-Ngan). Pisatelj nas s svojo inteligentno, razgledano, a tudi samoironično in razorožujoče odkrito držo popelje po daljnih in bližnjih prostranstvih sveta. Prevedla: Tina Mahkota

V osrčje Bornea
Avtor: Redmond O`Hanlon

Redmond, depresiven po pisanju doktorata o Charlesu Darwinu, in njegov prijatelj pesnik se odločita, da se bosta s čolnom podala v osrčje Bornea. Na letališču se, da bi se zavarovala pred vsemi stiki z okolico, saj je vsak zelo nevaren, pojavita s kupi odvečne prtljage, po Borneu pa je treba potovati s kanujem, česar nista ravno vajena. Dodatno preizkušnjo predstavljajo srečanja z domorodci in njihovimi običaji. Ob vsakem nesporazumu se smejimo in spominjamo legendarnih potovanj treh mož v čolnu, kakor jih je opisoval Jerome Klapka Jerome. Prevedel: Jure Potokar

Na lovu za monsunom
Alexander Frater

Ko pride monsun, vsi bežijo. Narobe. Nikdar ni svet lepši kot tik pred katastrofo. Na lovu za monsunom, »sodobno romanje po Indiji«, prepleta zgodovino, etnografijo in osebno izkušnjo v enkraten portret indijske podceline. Alexander Frater se premika tako kot deževje in opazuje ljudi na preizkušnji. Polja poplavlja, ceste odplavlja, promet izgine, voda zastaja, le birokracija ostaja, kakršna je bila. Zelo malo popotnikov je pripravljeno na take preizkušnje, vendar se v težkih razmerah razkriva posebna lepota bivanja in potovanja. Prevedla: Mojca Kranjc

Rdeči prah
Ma Jian

V Rdečem prahu Ma Jian avtobiografsko opisuje svoje triletno popotovanje po Kitajski, na katerega se je odpravil, ko je prišel v nemilost pri oblasti in mu je grozil zapor zaradi »duhovnega onesnaževanja«, hkrati doživel razočaranje v ljubezni in izgubil vero vase. Prične iskanje izgubljene identitete moža, ljubimca, očeta, umetnika, budista in Kitajca, in se po celotnem krogu potovanja kot duhovnega romanja v Tibet vrne na izhodišče.  A ko se na videz enak kot na začetku poti vrača v kraj, od koder se je pravzaprav podal na pot, v sebi nosi usodno spremembo: izkušnjo potovanja. Prevedla: Katja Kolšek

Sanje v vzhodni sobi
Andrej Detela

Potovanja po Japonski, Indiji in Avstraliji so zapisana v dnevniški obliki, kar tak razmislek še poudarja. Detela je čuječen opazovalec drugačnega sveta in sebe samega v tem svetu, stalno premišlja o razliki med vzhodnim in zahod­nim dojemanjem in zna tenkočutno prisluhniti kulturi v drugačnih pojavnih oblikah. Knjiga, ki ji ne primanjkuje ne dramatičnih dogodkov ne lirične razsežnosti ne etičnih odločitev!

Como
Srdžan Valjarević

Beograjski pisatelj dobi štipendijo za ustvarjalno kolonijo ob italijanskem jezeru. V aristokratski skupnosti umetnikov in znanstvenikov se ne znajde najbolje, zato začne navezovati stike s preprostimi ljudmi. Seveda nič ne piše, podarjeni čas porabi za izbrano pijačo. Razlika med vzvišeno nobleso na posestvu na griču in pristnimi stiki z ljudmi spodaj postaja vse večja. Opis poti v malo mesto, kjer pisec potuje le na hrib in z njega, pa nam o svetu, v katerem živimo, pove več kot nekatera slavljena dela, ki večkrat obkrožijo svet. Prevedel: Urban Vovk

Videonoč v Katmanduju
Pico Iyer

Avtor vrste legendarnih potopisov je zaslovel prav s prvim, objavljenim leta 1988. Čeprav je Iyer po rodu Indijec, ga je kulturno oblikovalo šolanje v Angliji in delo v ZDA. Popelje nas po skoraj celotni Aziji: od že v tistih časih precej visokotehnološkega Hongkonga do ruralnega Mjanmara, od Indije, na katero gleda skozi oči filma in filmske industrije, ki je na tem podkontinentu večja od življenja, preko Tajske, kjer brez zadrege prodira v zakulisje njihove seksualne industrije, do Japonske. Prevedel: Jure Potokar

Potovanje v Armenijo
Osip Emilevič Mandelštam

Prozno pesnitev Potovanje v Armenijo je Mandelštam objavil leta 1933, najprej v cenzurirani obliki v reviji Zvezda. Mandelštama, dotlej zapriseženega Moskovčana, gani velikodušnost podeželanov, ki jih srečuje, in pretrese dežela, ki se ji pozna dediščina zgodnjega krščanstva. Nagle menjave prizorišč in sogovornikov ne zaustavljajo tenkočutnosti. Knjiga pa ni le eden redkih odsevov porevolucijskega časa na Kavkazu, zaradi česar je ob objavi sprožila številne polemike, temveč s svojo poetičnostjo tudi brezčasna pesnitev o večnem nasprotju med mestom in deželo. Prevedla: Stanka Rendla

Bele vrane
Tatjana Gromača

Gromača nas opozarja na drobne, spregledane posebnosti, recimo na kavarnico v stranski ulici, v kateri streže sam lastnik, nekdanji boksarski prvak Mate Parlov, ali na družabne rituale priseljencev z različnih koncev Balkana. Vsako kratko poglavje zase je odličen dokaz vsem, ki mislijo, da poznajo Istro do obisti, kako zelo so se motili. Pred bralcem je nova Istra, v kateri ni množičnega turizma in vsem znane prepolne obale, ampak množica privlačnih samotnih stranskih poti.

Tišina je hrup
Juli Zeh

Juli Zeh se je rodila leta 1974 v Bonnu. Piše eseje, pesmi, prozo in strokovno literaturo, njen slog in jezik sta pa tako svojevrstna, da je nedvomno eno najimenitnejših imen sodobne nemške proze. Poleti 2001 se je Juli z nahrbtnikom, psom Othellom in mobijem napotila tja, kjer se dogaja večji del njenega romana Orli in angeli iz leta 2001 – v Bosno in Hercegovino. Zdi se, da je želela preveriti, ali je tam zares tako, ali so kraji takšni, kot si je izmislila na pisalni mizi pri pisanju prvenca. Prevedel: Slavo Šerc

Tihožitje z goro
Jože Horvat

Večina beročih Slovencev pozna Jožeta Horvata kot tenkočutnega kulturnega novinarja in recenzenta; tisti, ki pozorneje spremljajo domače pisanje, pa so si zapomnili tudi njegovo literarno oglašanje z robov slovenskega obzorja.

V Tihožitje z goro je izbral najbolj uspele zapise o manj vidnih domačih (pa ne vsakomur domačih) pokrajinah, recimo o kostelskem in prekmurskem svetu, včasih pa tudi prestopi narodno mejo in potuje po, na primer, Istri. Vselej ga zanima mirna, tihožitna, potovanja in zapisovanja, ki zaznavajo skrite in našemu gledalcu nedostopne nadrobnosti in vzdušja, vselej za visoko pesem jezika, ki prevede ugledano pokrajino v bralčevo uživanje.

Ostali naslovi iz zbirke S poti:

• Uporaba sveta, Nicolas Bouvier
• Stranpoti do Santiaga, Cees Nooteboom
• Tisoč in ena moč, Andrej Morovič
• Strogo zaupno po Siciliji, Branko Gradišnik
• Zlati ptič na kobrini glavi, Pavle Rak
• Črni angel, varuh moj, Sonja Porle
• Glasovi Marakeša, Elias Canetti
• Ebenovina, Ryszard Kapuściński
• Čar grške pokrajine, Nikos Kazantzakis
• Ostali bodo samo žeblji, Christopher Merrill
• Italijansko potovanje, Johann Wolfgang Goethe
• Cesar, Ryszard Kapuściński
• Popotovanje, Hermann Hesse
• Ozvezdje Jadran, Mate Dolenc
• Jutra v Mehiki, D. H. Lawrence
• Veliki železniški bazar, Paul Theroux
• Vodno znamenje, Josif Brodski
• Irski dnevnik, Heinrich Böll
• Kolos iz Maroussija, Henry Miller