Ustvarjalna Evropa

Na področju književnosti Ustvarjalna Evropa podpira pobude za prevajanje in promocijo literature po vsej Evropski uniji (EU) s ciljem povečati obseg bralstva visokokakovostne literature in dostop takšne literature do bralcev.

Poglavitni cilj Cankarjeve založbe na splošno in v okviru projekta Ustvarjalna Evropa je poudariti pomen ter spodbujati raznolikost književnosti tako glede na jezik kot glede na zvrst. Na založbi si ob tem prizadevamo razvijati vzajemno sodelovanje med narodi, ki govorijo manj uporabljane jezike, predvsem med balkanskimi narodi in preostalo EU.

Skladno s tem smo v program Ustvarjalne Evrope vključili deset edinstvenih visokokakovostnih književnih del, pet iz manj razvitih (balkanskih) držav EU, preostanek pa iz razvitejših, ki še nikoli niso bila prevedena v slovenščino. Večinoma so izbrane knjige napisane v manj uporabljanih jezikih: v finščini, slovaščini, češčini, poljščini, bosanščini, srbščini, nizozemščini, makedonščini in italijanščini. V skupini manj uporabljanih in prevajanih jezikov je tudi slovenščina, zato se Cankarjeva založba še posebej zanima za spoznavanje literarnih tradicij preostalih manjših evropskih narodov.

KNJIGE

 

KNJIGA O UNI (2011)
Faruk Šehić

Knjiga o UniMustafa Huzar, ki zapisuje Knjigo o Uni, je bipolarna oseba: vojni veteran in pesnik hkrati. Če na trenutke tudi zmore sestaviti okruške svojega življenja, se mu takoj spet razbežijo. Njegovi spomini na bivšo državo, nedavno vojno in ubijanja so »umazani in ogabni«, resničnost banalna. Iz labirinta se rešuje s pisanjem. Pripoved se razveže in zvedri skozi vračanje v otroštvo, predvsem k reki Uni. Stapljanje z naravo in pogled iz kozmične perspektive pomanjšajo človeka, z namišljeno zgodovino vred, na smešnega pritlikavca. Šele banalni predmeti iz osebne zgodovine, zasledovanje lastnih vzgibov in strogo vztrajanje na poti do individualne resnice pripeljejo do smisla, ki je v občutenju enosti z vsemi soljudmi, v zavedanju, da nas veže skupno bivanje. Prevod: Zdravko Duša.

Iz medijev:

 

OSTER ŠTART (2010)
Mića Vujičić

Oster štartOster štart, s pomenljivim podnaslovom Sodnikov dodatek, o družinski zgodovini, odnosih med družinskimi člani in srbski družbeni klimi v medvojnih devetdesetih letih spregovori na šarmanten in sproščen način. Osrednji protagonisti tega literarnega dela so simpatično čudaški člani banatske družine – oče je pretepeni nogometni sodnik nižjeligaških tekmovanj, ki honorarno služi z inštrukcijami matematike, mama je zobozdravnica, ki se politično aktivira z ustanovitvijo lokalne radijske postaje, pomemben družinski in romaneskni člen pa je tudi stric, za katerim se je na vojni fronti izgubila vsaka sled. Prevod: Urban Vovk.

Iz medijev:

 

DRAG ŠOV (2004)
Uršul'a Kovalyk

Drag šovV žarišču sedemnajstih kratkih zgodb je notranji svet širokega spektra junakinj, neredko v odnosu do moža, ljubimca, očeta ali neznanca, katerih resnični, pristni jaz se iz stvarnega sveta prestavlja v svet sanj, videnj in fantazij. To jim omogoča, da podvomijo o konstrukciji stvarnosti, jo naredijo znosnejšo. Zgodbe intimno osvetljujejo sedemdeseta in osemdeseta leta na Slovaškem kot tudi današnjo družbo v primežu nebrzdanega potrošništva – skozi tajne, nadnaravne notranje svetove, spolnost in telesa mlajših in starejših žensk, v katerih se edino lahko uresničujejo. Otopele ali obupane like dramijo tvegana stanja na meji med sanjami in stvarnostjo, ki jih avtorica neprizanesljivo gradi z nenadnimi ironičnimi, celo igrivimi zasuki. Prevod: Andrej Pleterski.

 

TEMNI PARADIŽ (1989)
Rosa Liksom

Temni paradižZgodbe v zbirki Temni paradiž običajno obsegajo le stran ali dve, a so izredno intenzivne. Med pripovedovalci se poleg obrobnežev iz urbanih okolij pogosto znajdejo podeželski posebneži. Nastopajo s čistočo obseden mladenič, ki noče zapustiti stanovanja, ženska, ki se ureja za svojo smrt, in vdova, ki je ubila moža dva tedna po poroki, ker je bil prevelika mevža. Ob vsebinski radikalnosti zgodbe odlikuje poseben črni humor in drzna raba jezika, saj avtorica suvereno uporablja tako narečje kot mestno govorico, kar daje njenemu pisanju dodatno avtentičnost. Prevod: Julija Potrč.

 

POSTAJA TAJGA (2008)
Petra Hůlová

Postaja TajgaPostaja Tajga je skrivnostno intoniran pustolovski roman, v katerem avtorica povezuje različna obdobja, dežele, kulturna okolja in vrednostna merila, soočenje evropskega duha s sibirsko civilizacijo. Junaki so prebivalci tamkajšnjih zakotnih vasi ter dva danska pustolovca, ki se v razmiku nekaj desetletij odpravita tja. Drugi raziskuje izginotje prvega. »Zgraditi mesto v tajgi, to lahko pade na pamet samo Rusom, grobijanom z nežno dušo,« trdi danski študent antropologije Erske. Čeprav se je skrbno in sistematično pripravljal, čeprav je tako kot njegov predhodnik Hablund prebral na kupe literature, ni zmožen razumeti duše tajge. Avtorica sooči dve prelomni obdobji sovjetske oziroma ruske zgodovine dvajsetega stoletja: povojno obdobje, polno upanja, povsod prisotne sovjetizacije, kolektivizacije, in na drugi strani devetdeseta leta, čas navidezne streznitve po zlomu sovjetske velesile. Prevod: Nives Vidrih.

Iz medijev: O romanu Postaja Tajga v oddaji Literarni portret

 

ANIMAL TRISTE (1996)
Monika Maron

Animal tristeRoman Animal triste je bil doslej največkrat ponatisnjeni roman Monike Maron. Pisateljica v tem kratkem delu presenetljivo združi tematike, značilne sicer za obsežnejša prozna dela: abstraktno s konkretnim, absolutno z relativnim, aktualno s historičnim. Pripovedovalka, ki zase ne ve več natanko, koliko je stara, obnavlja (in hkrati razvija) osebno ljubezensko zgodbo, ki naj bi pred leti usodno posegla v njeno življenje. Toda ključni del te zgodbe je tudi zgodovina: druga svetovna vojna, prva povojna leta v Nemčiji, vsakdanjik v vzhodnonemški diktaturi in padec berlinskega zidu. Z natančnimi opisi, občutkom za dialog in s premišljeno rabo (samo)ironije uspe Moniki Maron stkati pripoved, ki se izmika preprostim žanrskim oznakam. Prav zato je Animal triste roman, ki sodi med klasična dela nemške sodobne literature. Prevod: dr. Jaša Drnovšek.

 

ZADNJI POBEG (2014)
Jan van Mersbergen

Zadnji pobegTo je zgodba o Deedeeju, ki svojega očeta Ivana prvič sreča pri desetih letih. Deedee živi z mamo Simone in z očetom nima stika, toda nekega dne se odloči, da ga bo poklical. Ko Ivan, ki je pred leti zaradi vojne pobegnil iz nekdanje Jugoslavije, izve, da ima sina, se po prvem šoku sreča z njim in tako se začne zanimiva pripoved o odnosu med očetom in sinom, ki se dotakne številnih in večnih resnic o ljubezni med otrokom in staršem. Čeprav je roman s svojo temo in ubeseditvijo izjemno ganljiv, se avtor izogne pretirani čustvenosti. Navsezadnje imamo pred sabo štiri moške, redkobesedne junake. Prevod: Mateja Seliškar Kenda.

 

MORFIJ (2012)
Szczepan Twardoch

MorfijKonstanty Willeman se nekega jutra leta 1939 zbudi ves zmačkan in poskuša ugotoviti, kdo sploh je. Vprašanje sega globlje od običajnega pijanskega mrka. Nemci so pred štirinajstimi dnevi zasedli Varšavo in res je skrajni čas, da se odloči, ali je Nemec ali Poljak. Doslej si z vprašanjem svoje narodne pripadnosti ni belil glave, toda v letu 1939 tovrstna ambivalentnost ni več mogoča. Konstantyjev oče je bil Nemec, njegova mati nemško govoreča Šlezijka, ki se je odločila biti Poljakinja in je v tem duhu vzgojila tudi svojega sina. Konstanty ima zato dva materna jezika in dve duši v enem telesu. Skorajda neprostovoljno se pridruži uporniškemu gibanju, kjer mora vohuniti za Nemci. Toda kmalu nihče ni več prepričan, kdo Konstanty v resnici je, še najmanj junak sam. Prevod: Staša Pavlović.

 

SPOMINČICE (2007)
Blaže Minevski

SpominčiceMakedonija. Morda leta 2001. Morda zdaj. Morda vedno. Dva ostrostrelca, pripadnika dveh nasprotnih vojsk, dveh nasprotnih ideologij, dveh nasprotnih religij. Ona in on. On jo opazi skozi optični merek svojega orožja in ugotovi, da je ona prva videla njega. Prva ga je imela na muhi, ampak – zakaj ga ni ubila? Celotna zgodba, ki jo prvoosebni pripovedovalec pripoveduje njej, ki jo ima na muhi, njej, ki ga ima na muhi, se odvije v enem samem trenutku. Venko Andonovski roman primerja z narobe obrnjeno Tisoč in eno nočjo. Pripovedovalec je moški, ki v brezčasnem prostoru pripoveduje zgodbe, v katerih se brez pravega reda, odvisno od trenutnega navdiha, prepletajo spomini na njegovo življenje. Ona pa ga na neki čuden način posluša in razume, iz njegovih oči bere njegove misli. Kdo na koncu preživi? Prevod: Sonja Dolžan.

 

GENIALNA PRIJATELJICA (2011)
Elena Ferrante

Genialna prijateljicaElena Ferrante je vzdevek italijanske pisateljice, v katero se preprosto zaljubiš. Ker tako dobro razume človeško dušo, ker razume ženske, ker koplje po temačnih globinah in zastavlja prava vprašanja. V svetu so njeni romani na številnih lestvicah uspešnic in skoraj na vseh izborih najboljših romanov leta 2015 (ja, tudi v ZDA). V Neapeljskem ciklu, prvi izmed romanov v njem je prav Genialna prijateljica, je v ospredju žensko prijateljstvo med Eleno in Lilo v drugi polovici dvajsetega stoletja. Od njunega otroštva na revnih neapeljskih ulicah, kjer je že izlet na morje pravcata dogodivščina, do njunih simpatij, porok, materinstva in podobnega. Intenzivno, filmsko napeto, osupljivo in predvsem do konca iskreno. Čeprav pisateljica ne verjame, da lahko knjige spreminjajo življenja, imajo njeni romani prav to moč. Prevod: Anita Jadrič.

Iz medijev: Elena Ferrante, uspešno odsotna kultna avtorica (delo.si)

Naročanje

Vse izdaje Cankarjeve založbe lahko naročite na Emka.si

Emka.si

Spremljajte nas!

Facebook  Pinterest

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika slika
slika slika slika slika

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.