- IZVOR: od naših prednikov pa vse do sodobnega človeka 21. stoletja. Odkritja, dosežki in rast naše civilizacije.
- TELO: natančen in slilkovit prikaz notranjosti človeškega telesa. Zgradba organizma, opisi in delovanje organov.
- UM: zemljevid človeških možganov, verjetno najbolj zapletenega mehanizma v naravi. Vse o možganskih procesih, o tem, kako deluje um, kaj je zavest. O vlogi jezika in inteligenci.
- POTEK ŽIVLJENJA: otroštvo, adolescenca, odraslost, iskanje partnerja, sklenitev zakona, družina.
- DRUŽBA: ureditev družbe in družbene vloge po vsem svetu. Oblika oblasti in vladavin. Mednarodne organizacije in povezave.
- KULTURA: kulturni utrip našega planeta, ki se kaže v bogastvu različnih verovanj in jezikov. Predstavitev množičnih medijev, oblačil in okrasja, dosežkov v umetnosti in znanosti.
- LJUDSTVA: več kot 205 opisov ljudstev in narodov z vseh koncev sveta. Zemljevidi, temeljne informacije, zgodovina, razvoj, običaji in značilnosti.
- PRIHODNOST: utemeljene napovedi razvoja človeštva. O novih postopkih zdravljenja, podaljševanje življenjske dobe ter sprememah v družbi in okolju.
Preberite uvodnik iz knjige:
Knjiga opisuje najpomembnejše značilnosti človeka. Ljudje smo se razvili razmeroma pozno – vrsta Homo sapiens je stara le približno 160 000 let, medtem ko je večina živali živela že davno prej.
Naši predniki so bili hominidi (človeku podobne opice), ki so hodili po dveh nogah in so prišli iz širnih vzhodnoafriških dolin. Bili so maloštevilni in zelo ogroženi, saj so bili med najšibkejšimi savanskimi živalmi. Poleg tega so bili precej nespretni tekači, za obrambo niso imeli velikih zob ali krempljev, njihovi negodni mladiči pa so potrebovali dolgotrajno nego in varstvo.
Toda naša vrsta je imela poleg drugih lastnosti dve pomembni prednosti v primerjavi z drugimi živalmi. Prva prednost so bili veliki možgani in z njimi povezani bistroumnost ter sposobnost prilagajanja sovražnemu okolju. Druga prednost je bila družabnost. Kot številne druge vrste človeku podobnih opic tudi ljudje ne bi mogli preživeti brez sposobnosti življenja v skupini in sodelovanja pri lovu in medsebojnem varovanju. Človeška družba se je močno izpopolnila zaradi naše sposobnosti govora. Naši hominidni predniki so se verjetno razvili pred 5–15 milijoni let iz šimpanzom podobnih bitij. Zato ni povsem presenetljivo, da smo sedanji ljudje še vedno razmeroma podobni šimpanzom. Imamo skoraj enako DNK in najbrž tudi precej podobno sestavo genov. Toda te neznatne genske razlike vseeno povzročajo opazno različnost obeh vrst. Ljudje imamo popolnoma drugačno telo, boljšo sposobnost mišljenja in prirojeno govorno spretnost.
Ko se je pred približno 10 000 leti podnebje na Zemlji otoplilo in ustalilo, so ljudje lahko začeli živeti v stalnih naselbinah. Človeška civilizacija je napredovala in razvila zapleten simbolični jezik in pisavo. Zdaj imamo visoke zgradbe in najrazličnejše stroje, ki nam omogočajo živeti skoraj povsod na zemeljskem površju, tudi visoko v gorah, pri ekstremnih temperaturah ter celo pod vodo in v vesolju. Evolucijo dokaj določata sposobnost prilagajanja okolju in preživetje najsposobnejših osebkov. Ljudje smo v določeni meri postali gospodar lastnega okolja, zato se zaenkrat izogibamo številnim evolucijskim pritiskom.
Za človeka je značilna neverjetna zvedavost, ki je vodila tudi v razvoj znanosti. Ljudje raziskujemo in eksperimentiramo, razpravljamo o izvoru in obstoju ter naravi vesolja in imamo veliko moč dojemanja. Vse te umske sposobnosti in čut za estetiko so pri človeku omogočili razvoj umetnosti ter uživanje ob slikah, glasbi, poeziji in igrah.
Tudi ta knjiga je odsev človeške naravne radovednosti. Nobene druge živalske vrste ne zanima, kako deluje njeno telo. Ena izmed velikih sodobnih pridobitev je tudi tehnologija za prikaz delovanja naših možganov, ki nam pomaga spoznavati človeški um – to je tisto, kar je zares človeškega v vsakem izmed nas.
Čeprav vsi ljudje pripadamo isti vrsti, se med seboj zelo razlikujemo. Ta knjiga opisuje tudi raznovrstnost človeštva. Človeški razvoj je v posameznih delih sveta potekal na več načinov. Vsaka skupnost je izbrala svoje načine ureditve življenja – preživetja, učenja, oblačenja, vladanja, sporazumevanja s preostalim svetom in pridobivanja dobrin. Zaradi hitrega razvoja tehnologij in medmrežja, naraščanja obsega svetovne trgovine in poceni potovanj smo se znašli v hitro spreminjajoči se globalni skupnosti, kjer imajo lahko posledice naših dejanj velik vpliv tudi na zelo oddaljena ljudstva.
Kakšna bo torej prihodnost človeške vrste? Potrebovali smo 100 000 let, da smo začeli graditi preprosta bivališča, še dlje pa je trajalo, da smo se naučili izdelovati kamnita orodja. Približno v zadnjih 200 letih smo izumili parni stroj, začeli na veliko izkoriščati naravne zaloge energije na planetu, se podali na Mesec in spoznali delovanje genov. Človeštvo tako hitro kopiči nove znanstvene dosežke, da naše prihodnosti ne moremo predvideti. Nedvomno bomo izpopolnili razumevanje bolezni in dosegli daljšo življenjsko dobo. Morda bomo znali celo vplivati na delovanje naših genov in s tem na potek lastne evolucije. Kljub temu pa bo človek še vedno ranljivo bitje, kot so bili naši davni predniki v savani. Že zmerne spremembe na Zemlji lahko ogrozijo naš obstoj, nesmotrna uporaba tehnologij, ki so doslej večinoma pripomogle k naši blaginji, pa nas lahko zavede na pot samouničenja.
V čast in zadovoljstvo mi je bili sodelovati v skupini, ki je pripravila to izjemno zgodbo o človeštvu. Čeprav se bo človeška vrsta spoprijemala s številnimi težavami, sem prepričan, da bosta človeški um in moralni čut še naprej zagotavljala napredek človeštva.