Gea

To je igra in igro lahko tudi izgubimo!

So visoki donosi v kriptosvetu realnost ali fantazija? – Kaj žene človeka k tveganemu ravnanju z denarjem

Tekst: Smilja Štravs

slika
»Naučili so me, da v financah vedno velja zelo preprosto pravilo: večji ko je donos, večje je tveganje,« pravi Aleš Lisac.
Foto: Shutterstock

Pred časom smo si imeli v kinematografih priložnost ogledati film z naslovom Velika igra (Molly's Game). Nastal je po resnični zgodbi Molly Bloom – v mladosti karizmatične smučarke prostega sloga, ki si je obetala olimpijsko medaljo, pa se je zaradi hude poškodbe morala odpovedati smučanju. Razočarana je zapustila dom in neizprosnega očeta, ki je od mladih nog usmerjal njeno kariero, ki so jo v hipu odnesle smrekove iglice. Vsestransko nadarjena, nekoč najboljša učenka, si je poiskala poletno zaposlitev. Kot organizatorka nezakonitih iger pokra je že prvi večer zaslužila 3000 dolarjev izključno z napitninami igralcev, ki so v igro vstopili s pologom 10.000 dolarjev. Svet denarja in manipuliranje z njim ji je takoj zlezel pod kožo. 

Molly se je kmalu uprla svojemu neuravnovešenemu šefu in šla na svoje. Matematični um in športna disciplina sta ji v pomoč, igralci ji sledijo, čeprav je vsoto za vstop v igro povečala na 250.000 dolarjev. Ustvari milijonski posel in postane kraljica pokra, v njeni igralnici v najeti sobi prestižnega hotela Plaza se vrstijo hollywoodski zvezdniki, vrhunski športniki, poslovni mogotci ... »Ves čas so stavili na vse ali nič,« pripoveduje. Nato se je po nerodnosti zapletla z rusko mafijo in skoraj izgubila življenje. Po desetletju bleščečega uspeha, ko se je zdelo, da ni naredila nobene napake, so jo sredi noči aretirali agenti FBI. 

Ali odvisnost od denarja sploh obstaja ali gre le za pohlep, bogatenje po liniji najmanjšega odpora ter za različne »kompenzacije« osebnih neuspehov in travm iz otroštva? Slovenijo so obnorele kripto valute in nova tehnologija, ki omogoča poslovanje z njimi, blockchain, v slovenskem prevodu veriženje blokov. Vsak lahko izda svojo kripto valuto, od ljudi pa je odvisno, ali bodo prepoznali njeno uporabno vrednost. Trenutno evforijo okrog kriptovalut in obljubljenih visokih donosov poslovni svetovalec in marketinški guru Aleš Lisac preprosto razloži kot déjà vu: »99 odstotkov izdaj novih kovancev (ICO – initial coin offering, oblika množičnega financiranja) so navadne ponzijeve sheme. Preoblečeni catch the cash. Sedaj samo še čakam, da se kriptoverniki organizirajo v cerkev in začnejo s shodi v vsaki slovenski vasi, tako kot se je to že dogajalo v času histerije že omenjenega catch the cash.« 

Je kriptomanija potemtakem religija, odrešitev za vse zemeljske tegobe, obljuba večne sreče? No, za nekatere je trgovanje s kriptovalutami enostavno služba, ki z odvisnostjo od denarja nima nobene zveze. »Morda gre za odvisnost od spremljanja dinamike rasti, adrenalin, veselje do špekuliranja, preverjanje, kakšni so možni razponi itd. Za to, da res kaj zaslužiš, pa traja nekaj časa, tako kot pri vrednostnih papirjih. Jaz rečem, da gre za novodobno trgovanje s številnimi prednostmi. Če pri tem uporabljaš razum in imaš jasne cilje, potem ni bojazni, da bi te odneslo. Če ni tako, pa si hitro na tisti drugi strani – kjer je vprašanje, ali ti bo na koncu še kaj ostalo,« razlaga finančna svetovalka Ana Vezovišek iz podjetja Vezovišek & Partnerji.

Molly Bloom, nesojeni olimpijski prvakinji, ki je z odliko diplomirala iz umetnosti in politike, na koncu ostanejo samo dolgovi, pa vendar ve, da se bo pobrala, še vedno se je! Donosi, ki jih omogoča kripto svet, so res lahko zelo lepi, pred nekaj leti si takšnih nismo mogli niti predstavljati, pa vendar se realizirajo šele takrat, ko razliko »poberemo ven«. »To, da spremljamo svoj portfelj in rast naših naložb, nam prav nič ne pomaga, dokler teh donosov ne pretvorimo v valute, ki imajo potrjeno vrednost. Zagovarjam, da moramo najprej poskrbeti za močne finančne temelje, preden pokukamo v kripto svet. A ta opozorila slišijo le redki,« nadaljuje Vezoviškova. 

»Vsi smo odvisni od denarja, brez denarja ne znamo več živeti. Delam z več sto podjetniki. Seveda imajo radi denar, ampak glavna motivacija večine podjetnikov ni denar. Večina si želi nekaj ustvariti, pustiti kakšno sled za sabo, dokazati sebi in okolici, da zmorejo,« razlaga Aleš Lisac, poslovni svetovalec, ki svoje delo oglašuje s sloganom, da podjetnikom pomaga zaslužiti več. Pri tem se ne sprašuje, kje je meja med zdravo željo po zaslužiti več in odvisnostjo od denarja, kajti s podjetnikom, ki služi milijone, njegove stranke pa so zadovoljne, res ne more biti nič narobe. »Poznam zelo uspešnega podjetnika, ki se je pri svojih sedemdesetih letih odločil zgraditi novo tovarno. Tudi precejšen kredit je moral vzeti za to investicijo. Njemu vsekakor ne gre za denar, ker ga ima dovolj. Zakaj torej? Ker želi pokazati, da še ni za staro šalo, ker uživa v spoštovanju svojih kolegov, ker želi poskrbeti za svoje otroke … Na moje seminarje redno hodi podjetnik, ki je star 80 let! Ne zato, ker si tako zelo želi, da bi mu jaz pomagal zaslužiti več, pač pa zato, ker rad dela, kar dela, in ker se še vedno rad uči,« pove Lisac. 

Ana Vezovišek ne verjame v odvisnost od denarja samega, kajti denar je le sredstvo za dosego ciljev, izpolnitev želja. Denar nam zagotavlja ugleden položaj v družbi – status, ki pa ga je treba tudi pokazati, in to najlažje naredimo s kupovanjem nekaterih statusnih dobrin. »Človek je odvisen od tega, kaj z denarjem počne – ga investira ali zapravlja za oblačila priznanih blagovnih znamk, potovanja, restavracije, drage avtomobile. Zakaj tako hrepenimo po njem, kaj z njim kompenziramo?« se sprašuje Vezoviškova. Molly Bloom obtožijo hude zločinske dejavnosti in njen edini prijatelj postane odvetnik, ki odkrije, da se pod podobo kraljice pokra, ki nosi prestižne louboutinke, drage salonarje z rdečim podplatom, in seksi oblekice najdražjih modnih znamk, skriva dekle, ki je moralo trdo delati za uspeh, ki ga ni bilo. Njena »velika igra« je v resnici kompenzacija za izgubljeno otroštvo.

Več v decembrski reviji Gea (2018)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.