Gea

Državljan izbira in dirigira

Prof. dr. Milena Horvat, kemičarka: »Živilska tehnologija je skladna z vso veljavno zakonodajo. Veliko pa je skritih nevarnosti, za katere še ni zakonodaje.« – Tudi pohištvo in obleke lahko vsebujejo strupene snovi, ki so hlapne in jih vdihavamo – Sredozemlje je z živim srebrom močno onesnaženo, južna morja manj

Tekst: Mateja Hrastar

slika
»Hrana je tudi pot, po kateri dobivamo v telo vse novodobne kemikalije, za katere še ne obstaja zakonodajna omejitev, na primer umetne arome. Ljudje radi kupujejo hrano, ki ima okus in vonj, kot da bi bila ravnokar nabrana na vrtu. Pri tem pa pozabljajo, da prodajalcem sploh ni treba deklarirati, da je hrana dobesedno parfumirana,« pravi dr. Horvatova.
Foto: Uroš Hočevar

Dr. Milena Horvat je vodja Odseka za znanost o okolju na Institutu Jožef Stefan in redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Že desetletja preučuje škodljivost kemičnih snovi v okolju in njihov vpliv na človeka. Predvsem se je posvetila preučevanju živega srebra in sodelovala v pomembnih mednarodnih raziskovalnih skupinah, katerih rezultati so bili podlaga za lani sprejeto konvencijo Minamata, ki omejujejo rabo živega srebra. Prizadeva si, da bi imeli potrošniki boljši dostop do pomembnih informacij o škodljivih snoveh v okolju.

Zbombardirani smo z novicami, kaj vse v našem okolju je strupeno. Gobe so radioaktivne, dezodoranti so škodljivi, ker vsebujejo aluminij, ribe so polne živega srebra in tako naprej. Kaj od tega drži in kaj je senzacionalizem?
Vse drži, vprašanje pa je, koliko je strupenih snovi v posamezni hrani in kako smo jim izpostavljeni. Kemikalije so v okolju lahko obstojne, hlapljive in mobilne. Če se razpršijo po velikih geografskih območjih, so prebivalci izpostavljeni nizkim odmerkom onesnaževanja. V telesu ustvarijo ravnovesje med telesnimi tekočinami in tkivi. Kopičijo se v tkivih in povzročajo škodljive spremembe. Učinki se lahko pokažejo šele dolgoročno. Če začnemo pri ribah – današnja tehnologija omogoča, da izmerimo zelo majhne koncentracije živega srebra, arzena, svinca, poleg tega pa še strupene organske spojine, ki smo jih uporabljali pred dvajsetimi leti, a so še vedno povsod prisotne, v vsakem živem bitju. Težko je verjeti, da bi pri  tako majhnih koncentracijah prišlo do negativnih učinkov, odvisno je predvsem od količine rib, ki jih pojemo. 

Torej lahko jemo ribe?
Seveda. Dobro pa je vedeti, katere in od kod. Dolgo živeče in predatorske ribe imajo več živega srebra. Če boste jedli ščuke – torej sladkovodne predatorske ribe, boste verjetno pojedli veliko živega srebra. Tako kot če boste jedli morskega psa, tuno ali mečarico. Manjše ribe pa so manj onesnažene. Prav tako je pomembno, od kod so ribe – nekatera morja so bolj onesnažena, druga manj. Sredozemlje je močno onesnaženo z živim srebrom, južna morja so manj onesnažena. Javno zdravje bi moralo v javnost prenesti informacijo, da so ribe zdrava hrana, paziti pa moramo, da izbiramo ribe, ki so manj onesnažene z živim srebrom. Nepravilno je svetovati, da se kar povprek prepove uživanje  rib. Dobro informiran državljan bo pravilno izbiral in tudi dirigiral, kaj bo na tržišču.

Ali največ strupenih kemikalij v telo vnašamo s hrano?
Izpostavljeni smo kemikalijam, ki prihajajo iz zraka, hrane in pitne vode, tal in vode, izdelkov za osebno nego, obleke in pohištva, detergentov in čistil, zaradi osebnih navad, kot je kajenje in podobno. Veliko strupenih kemikalij vdihavamo v notranjem zraku, saj so lahko zaprti prostori zelo problematični, še zlasti, če so nepravilno prezračeni. Tudi pohištvo in obleke lahko vsebujejo strupene snovi, ki so hlapne in jih vdihavamo. Poleg tega tudi sami v stanovanja vnašamo strupene snovi, ki so v čistilih in osvežilnikih prostorov ali dišečih svečah. Pametno bi bilo, da preučimo sestavo predmetov in snovi, ki jih prinesemo ali vgradimo v stanovanja, in jih ne vnašamo v domove, če to ni nujno potrebno.

Tako kot ni nujno potrebno, da uporabljamo kozmetiko?
Kozmetični lobi pritiska, da je za popoln videz nujno uporabljati kozmetiko. Poglejte enkrat, kaj vse je v kozmetiki. Veliko snovi v kozmetiki je strupenih. Predvsem so strupeni konzervansi, kot so parabeni, triclosan, ftalati in vrsta drugih spojin, ki so organske spojine in lahko povzročajo motnjo  delovanja hormonov, alergije in kontaktni dermatitis. Ko smo analizirali urin pri velikem številu ljudi v Sloveniji, ni bilo človeka, ki ne bi izločal zgoraj naštetih spojin oz. njihovih presnovnih produktov. Nekatere od teh snovi, zlasti ftalati in bisfenoli, pa se lahko znajdejo tudi v hrani zaradi izluževanja iz embalaže, v kateri hrano kupimo, npr. pločevinke, plastične folije ...   

Industrija redno uvaja v uporabo nove sintetične spojine, ki nadomeščajo tiste, ki jih zakonodaja prepoveduje. Kljub predhodnemu testiranju bi bilo treba spoštovati previdnostno načelo in uvajanje novih snovi temeljito preučiti. Žal zakonodaja na tem področju ne more dohajati hitrosti uvajanja novih substanc v izdelke za splošno rabo. Sicer v Evropi obstaja direktiva REACH, ki zapoveduje, da je treba vsako novo uporabljeno kemikalijo testirati; a kako boste testirali na tak način, kot se uporabljajo? Uporabniki ftalatom niso izpostavljeni v velikih količinah, temveč v majhnih, ki se počasi nabirajo v telesu oz. za sabo puščajo sledi, ki se seštevajo. V določenih življenjskih obdobjih smo tudi bolj občutljivi za toksine, denimo ženske v rodni dobi, nosečnice ter otroci.

Več v februarski reviji Gea (2019)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.