Zemljevidi

Prvi zemljevidi so nastali v antiki, vendar nekatere najdbe kažejo, da je bila kartografija razvita že v 7. tisočletju pr.n.š. Aleksandrijski učenjak Klavdij Ptolomej (ok. 85 - 170 n.š.) je s pomočjo znanosti postavil prve teoretične osnove za izdelavo kart; njegovo delo se je ohranilo v kopijah po zaslugi izvrstnih arabskih kartografov. V srednjem veku so bili v uporabi predvsem portolani-pomorske navigacijske karte, v času velikih odkritij po letu 1492 pa je kartografija doživela razcvet.

Zemljevidi so izhajali kot del atlasov, kartografskih map ali kot priloge knjigam; bili so črno-beli, izdelani v tehniki lesoreza in bakroreza ter zvečine ročno kolorirani. V 16. stoletju je postala središče kartografije Nizozemska, kjer sta znana kartografa Gerard Mercator in Abraham Ortelius postavila temelje sodobne kartografije.

V slovenskih deželah se je s kartografijo prvi ukvarjal J. V. Valvasor, prvi pomemben zemljevid naših dežel pa je leta 1744 izdelal Ivan Dizma Florjančič. Leta 1853 je Peter Kozler izdal Zemljovid slovenskih dežel, kjer so vrisane slovenske narodnostne meje, poimenovanja krajev pa so v slovenščini.

Zemljevidi, ki vam jih ponujamo v okviru spletne ponudbe, segajo v čas od druge polovice 16. stoletja do začetka 20. stoletja in ponujajo vpogled na naše dežele skozi čas.

Vedute

Veduta je slika ali grafika, ki detajlno prikazuje del nekega mesta, pokrajine ali arhitekturnih objektov v okolju. Prve vedute so nastale na Nizozemskem v 17. stoletju in kmalu postale priljubljen motiv. V 18. stoletju so za najboljše vedutiste veljali Benečani. Vedute so nastajale sprva v slikarski, kasneje pa tudi grafični tehniki kot priloge topografij, atlasov, grafičnih map ali knjig.

V drugi polovici 17. stoletja sta J. V. Valvasor in G. M. Vischer izdala serijo topografij slovenski krajev, upodobljenih v bakrorezu. Največ vedut naših krajev je nastalo v 19. stoletju (v tehniki litografije in ksilografije), avtorji pa so bili povečini tujci.

Ponujamo vam vedute slovenskih krajev, ki segajo v čas od 17. do konca 19. stoletja, izdelane v tehniki bakroreza, litografije in ksilografije.

Plakati

Prvi letaki z besedilom so se pojavili kmalu po izumu tiska, vendar jih še ne štejemo za plakate. V 17. in 18. stoletju se na letakih prvič pojavile slike, narejene v tehniki lesoreza ali gravure, leta 1798 pa se je s pojavom litografije začel vzpon plakata. V 19. stoletju je postajal plakat vedno bolj predmet umetniškega izražanja, svoj vrhunec je dosegel v obdobju art nouveauja z deli Toulouse-Lautreca in Muche.

V tem obdobju se je začel tudi vzpon slovenskega plakata, ki so ga močno zaznamovali "Vesnjani": Saša Šantel, Maksim Gaspari, Gvido Birolla in Ivan Vavpotič.

V obdobju med obema vojnama je postal plakat predvsem sredstvo obveščanja in oglaševanja, pomembno vlogo pa je odigral med 2. svetovno vojno (partizanski in domobranski plakati in letaki) in tik po njej, ko ga je oblast spretno uporabljala kot obliko politične propagande (poziv na volitve, delovne akcije ..); v tem obdobju se je s plakatom proslavilo nekaj znanih avtorjev kot so Ive Šubic, Nikolaj Pirnat, France Mihelič ..

Trenutno sta v ponudbi samo dva plakata in sicer italijanski in slovenski, nastala med leti 1943-1946.

Trubarjev antikvariat
Mestni trg 25, Ljubljana
Telefon: 01 244 26 83
Odpiralni čas >>

E-naslov:
antikvariat@mk-trgovina.si