Spodaj si lahko pogledate rešitve posameznih učnih listov.
Kliknite na povezavo ali pa se z drsnikom pomaknite nižje na stran.
Drevesa
1. c
2. a, c, d, f
3. korenine, tla, tenke, vodo, deblo
4. Lubje preprečuje, da bi se deblo izsušilo, ter ga ščiti pred zajedavci.
5. c
6. Listi vodo in ogljikov dioksid iz zraka pretvorijo v sladkor.
7. b
8. a
9. c
Dihanje
1. c
2. a, c, f
3. Obe pljučni krili od spredaj varuje prsni koš z rebri, od zadaj pa hrbtenica. Dodatno so pljuča zaščitena še z dvoslojno opno, ki ji pravimo prsna mrena ali plevra.
4. sapniku, dihalna pot, bronhija, cepi, pljučnih mešičkov
5. SAPNIK, BRONHIJ, PREPONA
6. c
7. bronhij, plevra, kapilara
8. Levo pljučno krilo je nekoliko manjše od desnega, ker pod njim leži srčna mišica.
Pingvini
Večino pingvinjih kolonij najdemo na Antarktiki, Novi Zelandiji, v Avstraliji, Argentini, Čilu in Južnoafriški republiki.
a
c
c
Največji pingvin je cesarski pingvin.
Najmanjši pingvin je pritlikavi pingvin.
Najhitrejši pingvin je adelijski pingvin.
Najseverneje prebiva galapaški pingvin.
a, c
c
cesarskih; paritvena; 50 do 120; gnezdenja
modroplavuti; beloprsi
b
pokončno držo; počasni; hoja; drseč po trebuhu
Švicarske pasme psov
a, b, e
Vlekli so vozičke s tovorom in pomagali pri spravilu lesa. Zganjali so čredo. Čuvali so kmetijo in z glasnim laježem varovali domače dvorišče.
c
b
Rimljani; predniki; Švici; sodčkom
c
b, c, f
a
Uživajo v vleki vozičkov. Ljubijo sneg in zimo, vročino pa težko prenašajo. Radi se namakajo v vodi ali blatu. Navezani so na svojo družino.
a, b, c
Oko
d
Skrito je v očesni votlini in obloženo s plastjo maščobe, ki blaži tresljaje in omogoča očesu nežno polzenje pri obračanju. Dodatno ga ščitijo obrvi, veke, trepalnice in solze, ki ga vlažijo.
a, c, d, e
fotoreceptorji; svetlobi; tridimenzionalno; okolje
Primerjaj z ilustracijo na 23. strani v oktobrski številki Mojega planeta in dopolni.
c
a – retina; b – pupila; c – iris
Zenice se zožijo ob močnejši svetlobi, v mraku pa razširijo. Z oženjem in širjenjem zenica uravnava količino svetlobe, ki vstopa v oko.
Astronomski observatoriji
c
b
Observatoriji morajo biti visoko v gorah, da imajo nad seboj čim tanjšo plast ozračja.
Cestne in druge luči razsvetljujejo tudi nebo in zaradi tega ni mogoče videti šibkejših zvezd.
c
a
Kometi, asteroidi in supernove.
b
a in c
d
Ptice - znanilke pomladi
1. Nekatere ptice se selijo, ker jeseni in pozimi zaradi nižjih temperatur in manj ugodnega vremena na voljo ni dovolj hrane (najpogosteje žuželk). Odletijo na druge konce sveta, recimo v podsaharsko in zahodno Afriko, kjer je podnebje toplejše in imajo možnost najti več hrane.
2. č
3. Kmečka lastovka, hudournik, bela štorklja, kukavica.
4. Hudournik.
5. Ločimo ju že po barvi: lastovka ima bel trebuh, modro-črn hrbet in rjasto rdeče grlo, hudournik pa je sajasto rjave barve. Hudournik je nekoliko večji in ima veliko krajši in širši rep. Poleg tega ne poseda po žicah, ampak je ves čas v gibanju. Tudi prostor sta si »razdelila«: hudournike najdemo predvsem v mestnem okolju, lastovke pa bolj na podeželju.
6. b
7. a, c, d, f
8. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
9. a
Mednarodno leto biotske raznovrstnosti
1. Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in tehnologijo (UNESCO).
2. Zato, ker smo se znašli v eni najhujših okoljskih kriz, izumiranje živih bitij pa je tako vseobsežno, da nas bodo letošnji dogodki opominjali na to …
3. b
4. Dodo z Mavricija, kvaga iz južne Afrike, tasmanski tiger, stellerjeva morska krava, mali bilbi, tarpan (konj) itd. itd.
5. č
6. Zato, ker je izumiranje živih bitij danes tako vseobsežno. V splet vsega življenja na planetu so ujeta vsa živa bitja, tudi ljudje. Raznovrstnost tega prepleta, od katerega smo odvisni tudi ljudje, pa hitro upada in s tem ogroža tudi našo lastno prihodnost.
7. b
8. Eno desetino – po najbolj optimističnih napovedih …
9. č.
Vulkani
1. b
2. c
3. Zemlja je prekrita s skorjo, ki pa ni iz enega samega kosa, ampak jo sestavljajo različno velike plošče. Vsaka od plošč se pomika v svojo smer s povprečno hitrostjo sedem do deset centimetrov na leto. Plošče se premikajo, drsijo druga ob drugi ali se odmikajo med seboj. Na meje med ploščami pa pogosto prodre magma in tako nastanejo ognjeniki. Včasih pa magma prodre tudi na sredi plošč.
4. c
5. Dejavnost vulkana je zapisana v kamninah, ki jih najdemo na območju Smrekovca. Najbolj značilne so: andezit, andezitni tuf in vulkanska breča. Veliko je t. i. vulkanskih bomb, v plasteh pa najdemo tudi vulkansko rjavkasto steklo in plovec.
6. a
7. Pomagaj si z ilustracijo v Mojem planetu 2009, november, stran 17, ali z ilustracijo v Mojem planetu, oktober 2005, str. 13.
8. č
9. Italija, Indonezija, Islandija, ZDA, Nova Zelandija
10. Planinski zajec, ruševec, divji petelin in planinski pupek.
11. b
12. a
13. b
Gorile
1. c
2. Vzhodne ali gorske in zahodne ali nižinske.
Razlike
• po videzu: nižinske gorile imajo po glavi kratko ščetinasto dlako, ki je na temenu včasih nekoliko rdečkasta; gorske gorile so črne in dolgodlake.
• po življenjskem okolju: gorske gorile živijo v visokih gorah na območju Ruande, Ugande in DR Kongo; nižinske gorile v gozdovih med Kamerunom, Srednjeafriško republiko in Angolo.
• po prehrani: v gorah jedo v glavnem liste, v nižinah pa večinoma sadje, zato je tu tekmovalnosti za hrano več.
• po velikosti skupine: gorske gorile živijo v razmeroma velikih skupinah, ki štejejo do 35 živali, nižinske gorile živijo v manjših skupinah.
3. Ruanda, Uganda, Kongo, Kamerun, Srednjeafriška republika, Angola.
4. c
5. a
6. b
7. a
8. Po obrazu, prav tako, kot se med seboj prepoznavamo ljudje. Še posebej se razlikujejo po obliki nosu.
9. a
10. b
11. a, c, d
12. b, c, e, f
Ločevanje odpadkov
1. Recikliranje je predelava odpadnih snovi. S tem zmanjšamo porabo energije, onesnaževanje, izrabljanje novih virov itd.
2. č
3. Biološki odpadki so tisti, ki izhajajo iz narave. Primerni so za kompost.
4.
• papir: časopisi, revije, prospekti …
• plastika: plastenke za vodo in druge pijače, plastenke za pralna sredstva, šampone, mehčalce, čistila, plastični zabojniki …
• steklo: steklenice, kozarci, stekleni lončki …
• embalaža: tetrapaki za mleko, sokove in druge prehrambene izdelke …
• aluminij: pločevinke, aluminijasti pladnji in kuhinjske posode …
• železo: železni deli motornih vozil, stare železne peči, žeblji in drugi predmeti iz železa …
5. č
6. Uporabljamo recikliran papir, ki ga popišemo na obeh straneh; naš tiskalnik naj ne natisne ravno vsega, kar imamo na računalniku; kupujemo tisto, kar res potrebujemo (kar pomisli, koliko hrane zmečemo stran!); predvsem pa čim bolj ločujemo odpadke.
7. c
8. Pri tej nalogi pa lahko rešitve poiščeš samo ti …
Plenilci
1. Plenilci so živali, ki so zaradi boja za preživetje začele ubijati oziroma napadati druge živalske vrste. Tako so se branile in se nahranile.
2.
• Morski psi: imajo izjemna čutila in ogromne čeljusti, s katerimi lahko tudi s silo več ton zagrizejo v telo plena in ga raztrgajo. V čeljusti imajo več vrst ostrih zob, ki jih lahko nadomestijo z novimi. Imajo tudi izreden voh in senzorje, s katerimi zaznavajo tresljaje v vodi. Pa še hitri so …
• Volkovi: so hitri in vzdržljivi, imajo odličen voh, pri lovu pa sodelujejo.
• Kače: imajo dobro varovalno barvo, da se prikrijejo. V tleh čutijo tresljaje, ob pravem trenutku bliskovito napadejo. Glavni orožji sta strup oziroma močan stisk …
• Ujede: oster vid, dober sluh, hitrost in močni kremplji ter kljun.
3. b
4. b
5. c
6. Uporabljajo posebno taktiko: del tropa žrtev zgrabi za noge, drugi del pa jo napade. Plen si delijo, a pri tem upoštevajo hierarhijo v krdelu.
7. b
8.
a) ZOOPLANKTON ------ RIBE ------- TJULNJI ------- SEVERNI MEDVEDI
b) ŽUŽELKE ------ GLODAVCI ------ KAČE ------ UJEDE
9. c
Nekateri komarji gostijo zajedavce, ki povzročajo malarijo.
10. Ris, lisica, vidra, podlasica, volk, divja mačka …
Krave
1. a
2. Krave so za nas predvsem proizvodne živali. Proizvajajo mleko in meso, ki sta pomemben del prehrane ljudi. Njihovo kožo ustrojijo in uporabljajo za izdelavo usnja. Marsikje po svetu jih še vedno uporabljajo za delo na poljih. Kot vir energije se uporablja tudi kravji gnoj.
3. c
4. č
5. Deset; sto petdeset; dvesto tisoč; osem; od osemdeset do sto deset.
6. b
7. b, č, d, f
8. Pri prebavi nastaja predvsem CO₂, metan in amonijak. Te pline prištevamo k toplogrednim plinom. Odrasla krava proizvede od 80 do 110 kg metana na leto, in ker je na svetu več kot milijarda krav, številka ni zanemarljiva. Vendar pa razprave o točnosti predvidevanj, ali je intenzivna živinoreja res tako velik dejavnik pri segrevanju ozračja, še potekajo, zanesljivo je vsaj toliko, da niso edini – in tudi ne največji krivec …
Gnezda
1. Bela pastirica, šmarnica, navadna postovka, vrabec, golob, kmečka lastovka …
2. c
3. b
4. Gnezdo kmečke lastovke je zgoraj povsem odprto, med gradivom so vedno tudi suhe travnate bilke. V gradivu mestnih lastovk bilk ni, gnezdo je kroglaste oblike in ima manjšo stransko odprtino.
5. b, d, e
6. Zaradi tvoje navzočnosti se ptica ne bi upala vrniti v gnezdo in bi se lahko njena jajca podhladila. To pa pomeni, da gnezditev ne bi bila uspešna …
7. č
8. Najprej znosijo večje veje, nato pa gnezdo posteljejo z dlako, volno in mehkejšimi umetnimi vlakni ter scefranim papirjem.
9. Pa lepe počitnice ti želimo!
Orangutani
1. č
2. Označi Borneo in Sumatro, pomagaš si lahko z zemljevidom v septembrskem Mojem planetu, str. 7.
3. c, č, e
4. durian
5. b
6. Poleg (jasno) primarnih spolnih znakov se samci ločijo od samic po nenavadnih ličnih gubah, ki so iz vezivnega tkiva in povečajo samčev obraz. Samci so tudi večji od samic in imajo daljšo dlako, živijo ločeno od družine.
7. a drži; b drži; c ne drži; č ne drži; d drži
8. c
Buče
1. č
2. c
3. a drži, b ne drži, c drži, č ne drži, d ne drži
4. b
5. c
6. bučna juha, bučni pire, bučna rižota, svaljki iz buče, pecivo z bučo, bučna fritata …
7. Noč čarovnic.
---------------------------------------
Recept za bučni pire
Kaj potrebuješ?
Velik kos buče, npr. hokaido
krompir (razmerje naj bo pol/pol)
mleko
žlico masla
sol
Postopek
Olupi krompir in ga nareži na kose, enako stori z bučo (hokaido buče ni treba lupiti). V posodo nalij vodo, jo posoli in vanjo stresi krompir in bučo. Kuhaj, dokler z vilicami ne čutiš, da sta krompir in buča mehka. Nato ju odcedi; uporabi cedilo, da res odteče vsa voda, in stresi v posodo. Dobro ju pretlači in dodaj mleko in maslo. Njami. Pire serviraj kot prilogo raznim jedem.
Dober tek!
-----------------------------------
Narava živi tudi ponoči
1. žuželke b, d, netopirji c, morske želve a
2. jazbec, škorpijon, aje-aje, krt, hrček …
3. b, d, f
4. a, c, d
5. Manj opraševalcev rastlin, manj hrane za žužkojede živali.
6. Ko se na peščeni plaži izvalijo morske želvice, začnejo hoditi proti svetlobi. V naravnih razmerah je morje vedno svetlejše od kopnega, ker se od vode odbija svetloba lune in zvezd. Danes pa so luči na obali veliko svetlejše od morske gladine in želvice se namesto v varnem zavetju morja znajdejo pod ulično svetilko, kjer zanje ni hrane, plenilci pa prežijo na vsakem koraku.
7. a) Premočne luči povzročajo bleščanje.
b) Nepotrebni stroški za elektriko.
c) Zaradi množice luči ne vidimo več zvezd.
d) Lahko se pojavi nespečnost …
8. Človek potrebuje razsvetljavo za osvetlitev ulic in cest, domov, kulturne dediščine – žal pa pri tem pogosto pretirava …
9. Pripoveduj o svoji izkušnji …
10. b, c, e.
Plastične vrečke
c
a
d
Živali jih zamenjajo za hrano in pojejo.
a) med 130 in 150; b) zraku, vodi in zemlji; c) več – manj; d) dioksini
c
a, c, e, f
Z uporabo svoje vrečke ali druge embalaže, ki jo prineseš s seboj v trgovino, pripomoreš k zmanjšanju porabe nafte, ki je neobnovljiv vir, prihraniš nekaj denarja, saj ne kupiš vrečke, prav tako ne vzameš brezplačne vrečke, saj bi z njo po nepotrebnem obremenil okolje – in zaspiš s čisto vestjo, saj ne spadaš med tiste, ki v letu dni na Zemljo odložijo vsaj 130 vrečk …
Ogljični odtis
c
a, c, d, g
Po opravkih, v šolo ipd. se odpravimo peš ali s kolesom, oblečemo pulover in si nadenemo tople nogavice, namesto da ogrevamo preveč, pri kuhanju uporabimo pokrovke, skrajšamo čas prhanja, izključimo vse naprave, ki jih ne uporabljamo …
nafta, zemeljski plin, premog
goriv; metan; »odejo«; toplote; debela; sončne; temperature; krajšem; tisočih
deset; dve
severni medved
Maldivi
c
Ekošola, ekokviz in ekoface
1. c
2. a, b
3. Nekaj primerov dobre prakse po področjih:
Zdravo življenje: poseganje po sadju in zelenjavi, poznavanje prehranske piramide, jesti večkrat na dan (5 obrokov), uravnotežen jedilnik, pomen nadomeščanja sladkih in gaziranih pijač s čaji in vodo, šolski vrt, obisk ekološke kmetije, gibanje v naravi, nabiranje zelišč, obisk čebelarja, spoznavanje motenj hranjenja ...
Učinkovita raba energije: spremljanje in ugotavljanje porabe energije na šoli, varčevanje z energijo, ugašanje luči v prostorih, ki jih ne uporabljamo, presoja, ali je bolje uporabljati sijalke ali žarnice, izklapljanje naprav, ki so v pripravljenosti ...
Odpadki: ločeno zbiranje odpadkov, zmanjševanje količine odpadkov, zmanjševanje uporabe plastičnih vrečk, poznavanje lokacije ekološkega otoka v svojem okolju, ureditev kompostnika, zbiralne akcije (elektronski odpadki, baterije, odpadno jedilno olje, steklo, tonerji in kartuše) ...
Revščina: poznavanje, kaj je revščina, kaj je solidarnost, sodelovanje na dogodkih ali pri projektih za zbiranje pomoči ali ozaveščanje o revščini ...
Varovanje okolja: pomen zmanjševanja odpadkov, pomen odlaganja odpadkov na primernih mestih, poznavanje Nature 2000, izboljšave šolskega okolja, varčevanje z vodo, pomen dostopa do pitne vode, obisk čistilne naprave, spoznavanje učinkov uporabe pesticidov v kmetijstvu, ekodan (dogodki ob dnevu voda, Zemlje, okolja, podnebnih sprememb, Save, dan mokrišč ...);
Biotska pestrost: spoznavanje šolskega okolja: šolsko dvorišče, bližnji gozd, travnik, potok, mlaka, fotografiranje v naravi, opazovanje ptic, popis živali v določenem naravnem okolju, učilnica na travniku, urejanje gredic, sajenje cvetlic, izdelava gozdne učne poti, obisk gozdne učne poti, spoznavanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, obisk kraške jame, avtohtone drevesne vrste ...
4. Odgovorite skladno z razmerami na šoli.
5. Število ekošol in ekovrtcev v Sloveniji raste. Podobno je po vsej Zemlji. Ekošole imajo že v 47¬¬¬¬ državah Evrope, Afrike, Azije, Južne Amerike in Nove Zelandije. Osnovna šola Bakovci in Osnovna šola Notranjskega odreda iz Cerknice sta bili prvi v Sloveniji, ki sta se vključili v delovanje ekošol.
6. Luksmeter je merilnik osvetljenosti. Z njim merimo osvetljenost prostorov.
7. d
Zveri
1. V slovenskih gozdovih živijo rjavi medved, volk in ris.
2. b
3. c
4. a
5. č
6. V Sloveniji ne živijo jaguar, leopard, serval, udomačeni lev, ozelot.
7. a
8. a, b, c
9. b, c, č