Zima je. Gledam svoj vrt, kako počiva pod snegom, in vem, da nabira novih moči. Ni ravno velik, a ravno dovolj za skušnjave. Jeseni sem se še jezila, da sem posadila preveč in ne utegnem skrbeti, kot bi želela.

'Spomladi bom bolj skromna,' si obljubim. A že zdaj vem, da me bo takrat razganjalo od veselja in navdušenja, kaj vse posejati in posaditi. Ko pa je delo v vrtu, z zemljo, tako lepa meditacija. Lahko razmišljaš, sanjariš, si poješ, živiš tukaj in zdaj. Če delaš skupaj s kom, se pogovarjaš …

No, jaz se pogovarjam tudi s svojimi drevesi, svojimi rastlinami, škodljivci, s katerimi imamo »dogovor«, koliko odstotkov mojega pridelka si lahko vzamejo.

Za novo sezono sem nekaj semena sama pridelala in ga spravila. Nekaj sem ga že kupila. Seveda je »bio«. Sicer pa vse, česar mi ne uspe pridelati sama, kupim v »bio« trgovinah, kamor nas hodi vedno več. Upam, da se bo naša ozaveščenost toliko dvignila, da bo proizvodnja večja in bodo izdelki lahko cenejši.

To počnem, ker imam rada svoje telo, ker skrbim zanj in za svoje zdravje. Zato pazim, kaj in kako jem, in zato sem pred dobrim letom z vegetarijanskega »presedlala« na veganski jedilnik. Hrane živalskega izvora ne jem več in zaenkrat – moram potrkati – mi gre kar dobro. Torej mi tudi povsem rastlinska hrana daje dovolj energije.

Nasploh sem prepričana, da nosi zdrava hrana v sebi več boljše energije – tudi v obliki ljubezni, s katero je bila pridelana. Sicer pa: ali ni vse energija? V sebi jo nosi seme, s katerim se vse začne. Nadaljuje se z zemljo in vnosom nove energije iz nje, dodajata jo voda in sonce. In končno še mi, ki za rastline skrbimo. Svojo energijo vložimo vanje ob pobiranju in predelavi v kuhinji. Krona vsega je, da to potem tudi zaužijemo v polni meri, kot se le da. Zato se trudim posvetiti hrani, jem umirjena, dolgo žvečim in če le morem, pazim na kombinacije. Morda zveni težko, pa ni. Le začeti je treba.

No, pa smo spet na začetku – torej pri semenu. Ali ni lepo, da nosi tako majhna stvar s seboj tako močan zapis? Da »zna« že sama skoraj vse. Potrebno je le še malo našega dela in pozornosti. Pa nekaj lončkov in okenska polica, če nimate vrta. Veliko se da narediti doma.

Da imaš potem stvari vedno pri roki, je veliko vredno. Sama imam še vedno nekaj buč hokaido. V shrambi imam sok, marmelade in kakšen kompot domače izdelave. Nekaj zelenjave imam vložene in nekaj v zamrzovalni skrinji. In seveda posušena zelišča, dišavnice in čaje, fižol in bučna ter sončnična semena.

Naj bo ta knjiga kot seme. Vzemite jo v roke. Zamislite si, kaj vse bi želeli postoriti, imeti … Do sreče ob zdravo pridelani zelenjavi in sadju ni daleč. Vse se samo odpre, ko si želimo. Dopustiti si moramo želeti, se veseliti, se zahvaliti …

HVALA, knjigica, pomagaš mojim željam in meni. In pomagala bo tudi vam.

Uživajte, radi se imejte.

Februar, 2010
Nataša Tič Ralijan

Nataša Tič Ralijan je priporočilo zapisala po pregledu knjige Organic Gardening, angleške predloge za knjigo Naravno vrtnarjenje.