V pravljico Pekarna Mišmaš je vtkala pisateljica motiv stare ljudske pravljice: čudežnost peke in skrivnostni pomen kruha.
Mišmaš peče najboljši kruh daleč naokrog, pomagajo pa mu miške, ki se ponoči prelevijo v dvorjane. Kraljestvo miši in njihovega sožitja z ljudmi poruši zavist sosede, ki razkrije Mišmaševo skrivnost in ga obtoži coprništva. Mišmaš izgine, hkrati z njim pa veselje in dober kruh ...
Knjiga Pekarna Mišmaš je v Sloveniji prvič izšla leta 1974, potem pa še v več izdajah. Njena čarobna moč je zaživela v podobi različnih ilustratorjev, tako da lahko starši berejo danes svojemu otroku drugače likovno upodobljen svet besed, ki pa ohranja v sebi enako čarobno moč.
»Vse moje pravljice niso umetnine, Pekarna Mišmaš gotovo je«, je izjavila ob priliki.
Svetlana Makarovič je izvirna in izjemna v evropskem, če ne tudi širšem kulturnem prostoru. Kot pravljičarka je doživela izjemen uspeh pri mladih bralcih, njihovih starših in kritikih.
Kostja Gatnika so mnogi označili kot »legendo generacije, ki je v 20. stoletju najodločneje zavzela svoje mesto v zgodovini likovne umetnosti na Slovenskem«. Njegovo komunikativnost v ustvarjanju so v utemeljitvi Prešernove nagrade poimenovali »čarovniški dotik ustvarjalca«.
V Pekarni Mišmaš sta združila svoje mojstrstvo.
Leta 1975 je Svetlana Makarovič prejela Levstikovo nagrado za pripovedi Kosovirja na leteči žlici in Kam pa kam, kosovirja ter Pekarno Mišmaš. Za ilustracije pravljice Pekarna Mišmaš je Kostja Gatnik prejel leta 2008 Nagrado Hinka Smrekarja, najvišje slovensko priznanje na področju ilustracije.
V letu 2011 sta prejela oba najprestižnejšo Levstikovo nagrado za življenjsko delo.