Besedilo: Barbara Jarc
Fotografija: Shutterstock

Najprej – kako veš, da si zaljubljen/a? In potem – je tudi on/a vame? Če ni, bo konec sveta ... Če je – kako naj prideva skupaj? Še celo, ko se parček najde, ju lahko gloda dvom: kaj pa, če on/a ni pravi/prava zame? Ali pa morda jaz nisem dovolj v redu zanj/o?

Kako veš, da si zaljubljen/a?

V bistvu je preprosto – če si zaljubljen/a, to veš. Ko pomisliš na simpatijo, te stisne v želodcu, ko jo srečaš, se ti zašibijo kolena, dostikrat v njeni bližini ostaneš brez besed in deluješ precej bolj okoren/okorna, kot si v resnici, čeprav se le trudiš narediti najboljši vtis. O simpatiji veliko sanjariš (o tem, da klepetata, se sprehajata, da se te morda dotakne) in njene družbe se razveseliš.

No, razveseliš se tudi družbe svoje babice, ampak to je čisto drugače, kajne?

Moje mnenje za naslednjo številko

Poklepetajmo! 10-letni Žan je napisal:

»Zelo mi je zoprno v šoli hoditi na kosilo. Imamo ga v stari stavbi šole in tja pridejo tudi iz višjih razredov. Ker sem po postavi bolj majhen in suh, me eni kar naprej dražijo. Eden me je zadnjič tudi spotaknil, potem so se pa vsi režali. Sošolci se jih bojijo in so raje tiho. Ko sem povedal doma, je oče rekel, da naj ne bom reva in naj se postavim zase. Kaj naj naredim? Ali se tudi vam kaj podobnega dogaja?«

Kaj bi storili vi, pilovci? Se vam je kdaj že kaj podobnega zgodilo? Se o takšnih rečeh pogovarjate na razrednih urah in kaj pravijo učitelji? Je takšne stiske treba razkriti staršem? Pomagajte svetovati Žanu!

Če odgovor pošlješ do 15. februarja, bo tvoj odgovor morda objavljen v prihodnjem Pilu. Preveri!

Lahko napišeš tudi, o čem želiš brati v rubriki Ti & jaz.

Imaš kakšno vprašanje in te zanima, kako bi nanj odgovorili drugi pilovci? Ti je kaj zelo všeč, te veseli in osrečuje – ali pa te moti, skrbi in ti gre na živce?