Besedilo: Jana Zirkelbach
Fotografija: Shutterstock

Hudo mi je, ko vam tole pišem, ker sem tudi sama ločena in vem, kako težko je na eni strani staršem, na drugi pa vam, otrokom, ko družina razpade na dva kosa. Ko izgine občutek varnosti in se poleg žalosti prikrade še strah, kako bo življenje teklo naprej, kdaj in koliko boš videla enega ali drugega od staršev, ali se bo treba seliti iz domačega okolja, kaj, če bo v družino vstopil zdaj še kdo drug … Nehote se prikradejo pred oči vse grozne pravljice o mačehah in pastorkah – cel kup črnih misli torej.

Ko se prva žalost in strah poležeta, se stvari po navadi utirijo v bolj ali manj normalen red. Ker je danes ločenih družin zelo veliko (vem, v bolečini in žalosti to bolj malo pomaga), je k sreči tudi pomoči takšnim družinam več, kot je je bilo včasih.

V majskem Pilu preberi, kako se spopasti s tako težko preizkušnjo!

Moje mnenje za naslednjo številko

Poklepetajmo! 11-letna Tina je napisala:

»Doma smo se pogovarjali o počitnicah. Oči je rekel, da bomo letos kar doma, ker nimamo denarja. Meni gre na jok. Vedno smo šli vsaj za en teden na morje. Zdi se mi grozno preživeti vse počitnice v bloku. Pa še kakšnih sorodnikov na deželi nimam. Ko se drugi v šoli pogovarjajo, kam bodo šli na počitnice, me je sram, ker mi nimamo denarja. Že tako se počutim odrinjeno, zdaj se bom pa še bolj. A je še kdo med vami, ki bo poleti doma ali bom jaz edina?«

Je tudi pri vas doma tako? Napišite Tini kaj spodbudnega, da se ne bo počutila tako osamljeno s svojimi težavami.

Če odgovor pošlješ do 20. maja, bo tvoj odgovor morda objavljen v prihodnjem Pilu. Preveri!

Lahko napišeš tudi, o čem želiš brati v rubriki Ti & jaz.

Imaš kakšno vprašanje in te zanima, kako bi nanj odgovorili drugi pilovci? Ti je kaj zelo všeč, te veseli in osrečuje – ali pa te moti, skrbi in ti gre na živce?