Pripravil: Matevž Sušnik
Fotografija: Universal Music

Eden izmed njenih alter egov je gej Roman Zolanski, ki ga boste lahko še bolje spoznali po valentinovem, saj takrat izide njen drugi studijski album Pink Friday: Roman Reloaded, na njem pa je veliko pesmi posvečenih prav Romanu. Odpičena hiphoperka je do zdaj s prihajajočega albuma izdala dva singla, in sicer Roman in Moscow ter Stupid Hoe.

Jedward - najbolj »in« dvojčka

Fotografija: Universal Music

Irska dvojčka Johna Paula Henryja Daniela Richardsa Grimesa in Edwarda Petra Anthonyja Kevina Patricka Grimesa ste spoznali na lanski Evroviziji, ko sta s komadom Lipstick osvojila osmo mesto. Trenutno brata promovirata svoja lanska albuma Planet Jedward in Victory. Z zadnjega albuma Victory sta do zdaj izdala tri komade – evrovizijskega Lipstick, Bad Behaviour in še Wow Oh Wow.

Energični Taio Cruz

Fotografija: Universal Music

Jacob Taio Cruz je angleški pevec, producent, raper in podjetnik. Znan je po singlih Break Your Heart, Dynmatie, Dirty Picture (s Ke$ho in Fabulosom), Little Bad Girl (z Davidom Guetto) in Higher (s Kylie Minogue). Lani decembra je izdal svoj tretji studijski album TY. O., prvi hit z njega pa je komad Hangover (s Flo Ridom). Drugi singel je pesem Troublemaker.

Misija Evrovizija: dve Evi in Nika

Tako, prva trimesečna misija je končana. Šestnajstletnice Eva Boto ter Nika in Eva Prusnik se bodo 26. februarja pomerile za končno zmago na EMI 2012. In takrat se bo začela še napornejša misija: izbor za pesem Evrovizije. Še »včeraj« so bila vsa dekleta plusovke, kmalu pa bo pred njimi odgovorna naloga: zastopanje Slovenije na velikem evrovizijskem odru. Naloga ne bo lahka, a verjamemo, da bosta dvojčici Prusnik ali Eva Boto v Bakuju pustile svoj pečat ... Sploh, če jih bo Slovenija tako podpirala, kot je lani Majo Keuc.

Besedilo: Jernej Jakop
Fotografiji: Žiga Culiberg

Eva Boto

Eva, najprej čestitke za uvrstitev na EMO 2012. Povej nam, s kakšnim pričakovanjem si šla še zadnjič na oder na razglasitev rezultatov?
Najlepša hvala. Priznam, da sem bila ob razglasitvi kar nervozna, ker si res nisem niti najmanj mislila, kako se bo vse skupaj odvilo. Mislim, da smo se izkazale po najboljših močeh in si je res vsaka zaslužila vstop na EMO. Enostavno nisem imela občutka, ali bom šla naprej ali ne, prepustila sem se in si samo mislila, kar bo, pač bo …

Kako si se na finalno oddajo pripravljala zadnji teden?
Zadnji teden je bil zelo delaven: šla sem na vaje k Darji, pa k Raayu, tudi Tina mi je pomagala in svetovala. Potem pa še priprave doma, vaje po tri ure in več. Kar naporno je bilo, a sem ob tem uživala.

Kdaj si izvedela, kateri skladbi boš pela v finalu?
Za pesmi smo izvedeli kakšen teden in pol pred oddajo, himno Čas za nas pa smo dobile šele nekaj dni pred oddajo. Ampak vzela sem pesem in besedilo v roke in se začela učiti – in tudi to je dobro izpadlo.

Kakšen pa je bil zadnji dan pred finalom?
Mislim, da sem zadnji dan pred nastopom dvakrat zapela pesmi, toliko da sem jih ponovila, potem pa sem se malo sprostila in se dobro naspala.

Na kaj si najprej pomislila, ko si zaslišala, da greš na EMO?
To pa je filing, ko slišiš svoje ime, ko izveš, da si ti tisti, ki gre naprej … Mislim, neprecenljivo. In tega občutka sploh ne moreš opisati, moraš ga doživeti. Je pa res, da sem si želela priti tako daleč in sem bila presrečna. V tistem trenutku sploh nisem imela časa, da bi na kaj pomislila. (smeh)



Vir: RTV Slovenija

V tem tednu si si verjetno malo odpočila in tudi uredila misli. Misija se je razpletla, kot si si želela. Kaj pa njen potek – je bil takšen, kot si si ga predstavljala, ko si šla na prvo avdicijo, ali te je kaj presenetilo?
Ta teden sem se res malo »odklopila« od vsega in si dobesedno vse stvari postavila na svoje mesto ... Nisem si znala predstavljati, kako bo vse skupaj, zato sem bila zelo prijetno presenečena, da za vsem stoji tako močna ekipa, ki ti pomaga in res poskrbi, da vse poteka, kot je treba.

Pojavljanje na televiziji prinese s seboj prepoznavnost, ki pa vsem in vedno ne godi. Kako se sama spoprijemaš s tem, da te zdaj pozna ogromno ljudi in boš morala vse bolj paziti, kaj počneš v javnosti?
V bistvu sploh še ne dojemam čisto, da me pozna res vsa Slovenija. Nekoliko mi je še neobičajno in se še navajam. (smeh) A ne v slabem smislu, saj se mi zdi zelo zabavno. Vse skupaj si predstavljam kot nekaj pozitivnega in nič drugega.

Kako pa gledajo na tvoj uspeh sošolci in prijatelji?
Moji sošolci ... (smeh) Ja, sošolce imam pač res same »carje« in sem jim res zelo hvaležna, da me podpirajo in so vedno z mano. Prav tako pa tudi drugi prijatelji. In prav ta podpora mi vliva nove moči in me še dodatno motivira za delo.

Kako pa ti uspeva združevati šolo in številne pevske obveznosti? So učitelji razumevajoči?
Na šoli imam res zlate profesorje, ki me razumejo in tudi z mojimi sošolci kakšno »ušpičijo«; ko pridem v šolo, me presenetijo z različnimi plakati in videoposnetki, s katerimi kažejo, da me podpirajo in mi stojijo ob strani. Razumejo, kaj počnem, in tudi, da mi je malo težje vse uskladiti, ampak … snov je še zmeraj treba znati. (smeh) Treba si je le pravilno organizirati čas. Mi pa tudi pomagajo, tako da res ni težav.

Kateri predmet v šoli ti je najljubši in katerega ne maraš?
Ker glasbe letos nimam na urniku, žal ne morem reči glasba! Najljubši … hm … Zelo me sicer zanima kemija, ampak so mi všeč tudi jeziki, še posebej angleščina in španščina. Mislim pa, da nobena punca ne mara fizike. (smeh)

Kdaj si se začela bolj intenzivno ukvarjati s petjem?
Pri desetih letih. Glavni »krivec« je bila učiteljica glasbe v osnovni šoli, Silveli Grosek, ki sem ji res hvaležna; če ne bi bilo nje, danes ne bi bila, kjer sem.

In kdaj si ugotovila, da se želiš v življenju ukvarjati le s petjem? Kakšen je tvoj dolgoročni cilj?
Že od malega sem vedela, da to hočem, da si to želim in da res ni stvari, ki bi me veselila bolj kot petje. Za moj dolgoročni cilj pa še vedno velja: izobrazba in uspešna kariera.

Hodiš tudi k solo petju? Igraš kakšen inštrument?
Ne hodim k solo petju, igram pa kitaro, ki je te dni sicer malo samevala, ampak jo bom kar hitro spet prijela v roke.

Prve festivalske izkušnje si nabirala na otroškem in najstniškem delu festivala FeNS in okusila tudi prvo zmago. Svetuješ nadobudnim plusovcem, da začnejo svojo glasbeno pot na takšnih prireditvah?
Ja, leta 2008 sem osvojila prvo mesto v otroški kategoriji. Pesem, s katero sem zmagala, mi je napisal Slavc L. Kovačič, bolj znan pod imenom Spidi, in to je bila zame zelo lepa izkušnja ... Za kakršno koli prireditev ali festival gre, samo da sta oder in mikrofon (no, pa po možnosti še zvočniki), pojdite gor in začnite peti, ker je to najboljši občutek na svetu. Tako ljudem pokažeš ljubezen do tega, kar počneš, in če to deliš z drugimi, je še stokrat bolje.

Ob zelo lepem glasu si številne gledalce prepričala tudi s tem, kako se vživiš v vsako pesem. Koliko časa povprečno potrebuješ, da tako usvojiš novo pesem, da jo izvajaš povsem samozavestno?
Ko se začnem učiti pesem, se osredotočim na besedilo. Najprej ga preberem in res dobro »naštudiram«, da vem, o čem pesem sploh govori in kako se lahko vanjo vživim. Nato vadim, vadim in vadim, za kar porabim res veliko časa, in ko pesem znam, se posnamem kar na telefon, nato se poslušam in potem ugotavljam, kaj bi spremenila, da bi bilo boljše. To se nato ponavlja dan za dnem in vsak si lahko predstavlja, koliko volje in dela je vloženega. Pesem pa zapojem stoodstotno samozavestno samo takrat, ko gre zares ‒ ko stojim na odru in se le prepustim.

Kateri nastop v oddaji se ti je zdel najtežji? Katera pesem, ki si jo izvajala, pa ti je bila najljubša?
Najtežji nastop, a obenem tudi eden najljubših, je bila izvedba pesmi Darje Švajger. Ona je le sodnica in te ocenjuje, ko poješ njeno pesem. Takrat, priznam, sem bila najbolj živčna. Na Darjo sem namreč hotela narediti še dodaten vtis. In upam, da mi je uspelo ... Vsaka pesem mi je bila na svoj način posebna in ne bi mogla izpostaviti samo ene.



Vir: RTV Slovenija

Si si še posebej zapomnila kakšen sodniški nasvet?
O, ja. Za vedno mi bo ostal v spominu: »Vedno bodo nekateri boljši ali slabši od tebe, ampak ti si edinstvena, neponovljiva, in ti si ti, zato bodi, kar si.« Izrekla ga je Darja Švajger.

Kaj vse te čaka na urniku do 26. februarja?
Ogromno vaj, telovadba za kondicijo, test, pa še kakšen test, pa spet vaje … Mislim, da bo tega največ. (smeh)

Kaj najraje počneš v prostem času? Bereš tudi Plus?
V osnovni šoli sem bila redna bralka Plusa, zdaj pa nimam več toliko časa, sploh pa ne prostega. Ves prosti čas zdaj izkoristim za spanje, ki mi ga sicer ta hip kar primanjkuje. (smeh)

Za konec pa nam prosim zaupaj še šaljivo besedilo o lami, če se ga kakšnemu plusovcu morda še ni uspelo naučiti ...
(smeh) Ah, ja, zdaj imam že nov vzdevek, Botolama (smeh). Bom kar v slovenščini: Vesela lama, žalostna lama, umsko zaostala lama, super lama, drama lama, debela mama lama. Los, kamela, riba! (smeh)

Osebna izkaznica

Rojstni datum: 1. 12. 1995
Prebivališče: Šentjanž pri Dravogradu
Hobiji: igranje kitare, peka slaščic
Naj pevka: Beyoncé
Naj pevec: Chris Daughtry
Naj skupina: Queen
Naj igralka: Natalie Portman
Naj igralec: Gerard Butler
Naj hrana: vsa hrana po maminem receptu
Naj pijača: voda
Naj barva: modra
Naj knjiga: »Imela sem 12 let, vzela kolo in se odpeljala v šolo …«
Naj kraj: ni lepšega, kot je domači kraj
Naj letni čas: pomlad

Eva in Nika Prusnik

Eva in Nika, najprej čestitke za uvrstitev na EMO 2012. Povejta nam, s kakšnim pričakovanjem sta šli še zadnjič na oder na razglasitev rezultatov.
Hvala za čestitke. Ničesar nisva pričakovali. Kot vedno nama je bilo najbolj pomembno to, da bi res uživali na odru, bili sproščeni in nastop opravili tako, kot sva si zamislili. Ker se je vse to uresničilo, sva bili zelo srečni in zadovoljni, saj sva vedeli, da sva se potrudili po najboljših močeh in da sta se trud in garanje poplačala.

Kako sta se na finalno oddajo pripravljali zadnji teden?
Za skladbi sva izvedeli v sredo med počitnicami, tako da sva imeli dober teden, da ju naštudirava in izpiliva za nastop. Zadnji teden je sicer vse potekalo enako kot prej: hodili sva na pevske vaje, doma sestavljali koreografijo in zraven uživali. Zelo veliko truda je bilo treba, da je vse izpadlo, kot sva si želeli. Velikokrat sva šli po nasvet tudi k najini mentorici Barbari Pii Jenič v Dramsko šolo Barice Blenkuš.

Kakšen pa je bil zadnji dan pred finalom?
Tudi zadnji dan ni bil nič drugačen kot prejšnje nedelje. Zjutraj sva vstali, se pripravili, pojedli zajtrk, še enkrat ponovili obe točki in po kosilu odšli na pot iz Gradišča proti Ljubljani.

Na kaj sta najprej pomislili, ko sta zaslišali, da gresta na EMO?
Nisva mogli verjeti! Še zdaj dobiva enako vznemirljiv občutek, ko se spomniva na ta dogodek ‒ verjetno nama bo vse življenje ostal v spominu. Nekaj neverjetnega, nepričakovanega in ravno zato še toliko bolj sladkega.

V tem tednu sta si verjetno malo odpočili in tudi uredili misli. Misija se je razpletla, kot sta si želeli. Kaj pa njen potek – je bil takšen, kot sta si ga predstavljali, ko sta šli na prvo avdicijo, ali vaju je kaj presenetilo?
Ničesar nisva pričakovali in že to, da sva se uvrstili med 32 kandidatov, je bilo za naju noro. Potem pa se je kar nadaljevalo in prišlo tako daleč, kot si prej nisva mogli niti predstavljati. Veliko sva se naučili in pridobili veliko izkušenj. Sicer pa naju je vse presenetilo, saj si kot outsider vse čisto drugače predstavljaš. To je zelo zanimiv svet in za naju so izkušnje, dobre ali slabe, v bistvu pozitivne; ker se tako ali tako največ lahko naučiš iz slabih ‒ ki jih pa sploh ni bilo veliko. (smeh)



Vir: RTV Slovenija

Pojavljanje na televiziji prinese s seboj prepoznavnost, ki pa vsem in vedno ne godi. Kako se spoprijemata s tem, da vaju zdaj pozna zelo veliko ljudi in bosta morali vse bolj paziti, kaj počneta v javnosti?
Z večjo prepoznavnostjo se spoprijemava povsem normalno, ne vem, kako bi drugače lahko temu rekli. Veseli sva, če naju kdo ustavi ali stopi v stik po Facebooku in nama kaj lepega pove, kar je vedno spodbudno, ali da kakšen nasvet, ki vedno pride prav.

Kako pa gledajo na vajin uspeh sošolci in prijatelji?
Sošolci so super. Še posebej tisti najbližji nama zelo pomagajo, da nama bi bilo lažje. Naš odnos je enak kot prej in na naju ne gledajo nič drugače, kar se nama zdi super.

Kako pa vama uspeva združevati šolo in številne pevske obveznosti? So učitelji razumevajoči?
Profesorji so zelo, zelo prijazni in razumevajoči. Sicer je pa težko, ja, ker je treba veliko stvari nadoknaditi. Vendar nama s pomočjo profesorjev in sošolcev uspeva.

Kateri predmet v šoli vama je najljubši in katerega ne marata?
Najljubši predmeti so francoščina, angleščina, zgodovina in biologija. Sploh ni tako, da kakšnega ne bi marali, je pa res, da sta nama najmanj všeč matematika in fizika.

Kdaj sta se začeli bolj intenzivno ukvarjati s petjem in nastopanjem, kakšno kariero želita?
Prvič sploh sva nastopili v oddaji Misiji Evrovizija, tako da lahko to štejemo za začetek resnega ukvarjanja z glasbo. Nikoli prej nisva držali mikrofona v roki, stali na odru in peli občinstvu. Največje občinstvo, ki sva ga imeli pred oddajo, je bilo največ pet ljudi. (smeh) Tudi peti sva se začeli učiti šele po prvem nastopu na Misiji ... Najin dolgoročni cilj je, seveda, povezan z glasbo. Glasbi se pač ne bova nikoli odpovedali.

Kateri nastop v oddaji se vama je zdel najtežji? Katera pesem, ki sta jo izvajali, pa vama je bila najljubša?
Mogoče tisti nastop, ko sva prvič peli Samo malo. Komad nama je bil zelo všeč, vendar sva se na najino žalost premalo pripravljali in je potem prišlo do »nezgode«. Nastop bi bil lahko veliko boljši, če bi se bolje pripravili ... Vse pesmi so nama bile zelo ljube, vendar, če morava katero izpostaviti, so nama najljubše Je veux, Wild Dances, Samo malo in Budjav lebac.

Vir: RTV Slovenija

Sta si še posebej zapomnili kakšen sodniški nasvet?
Zapomnili sva si veliko nasvetov in vsi se nama zdijo pomembni.

Kaj vse vaju čaka na urniku do 26. februarja?
Čaka naju veliko trdega dela, samodiscipline, organiziranosti, uživanja, navdihov, idej, petja, plesanja, nastopov. Naporno bo, a je super, saj se nama uresničujejo sanje. Živiva najlepši čas v življenju in ne da se opisati, kako sva veseli.

Če vaju izberemo za predstavnici na tekmovanju za pesem Evrovizije: kakšno pesem bi si želeli peti – balado ali morda hitrejšo?
Želeli bi pesem, ki bi nekako predstavila najine igrivost, navihanost, sproščenost, mladostniško norost, obenem pa bi imela močno sporočilo za poslušalce.

Kaj najraje počneta v prostem času?
Trenutno ga imava zelo malo, a kadar se najde kakšna prosta ura, se radi pogovarjava, razmišljava, bereva knjige, hodiva na sprehode s psičkom Mikom, poslušava dobro glasbo, skuhava kaj dobrega ali pogledava kakšen dober film.

Osebna izkaznica

Rojstni datum: 27. 9. 1995
Prebivališče: Gradišče nad Pijavo Gorico (v okolici Škofljice)
Hobiji: petje
Naj pevke: Etta James, Beyoncé, Nneka, Aretha Franklin, Nina Simone, Big Momma Thornton
Naj pevci: Ray Charles, Muddy Waters, Screaming Jay Hawkins, Prince, Michael Jackson
Naj skupine: Kings of Leon, The Rolling Stones, The Beatles, Mumford and Sons, Led Zeppelin, Guns N'Roses, Nirvana
Naj igralka: nimava najljubše igralke, nama je pa všeč ogromno likov iz filmov. Sicer pa obožujeva filme, v katerih igra Dakota Fanning.
Naj igralec: za igralce bi lahko rekli enako.
Naj hrana: sva veliki gurmanki in radi poskusiva ter kuhava hrano najrazličnejših kultur. Drugače pa sadje in zelenjava. Obožujeva različno pripravljene solate.
Naj pijača: definitivno voda
Naj barva: različno, glede na počutje, in odvisno, ali gre za barvo oči, oblek ali pohištva
Naj knjiga:
Nika: Bralec, Parfum, Šolski zvezek
Eva: Menih, ki je prodal ferarija, Imenovali so jo dvoje src, Bralec, Šolski zvezek
Naj kraj: domišljija
Naj letni čas:
Eva: štirje letni časi
Nika: poletje