Skip Navigation LinksDomovSkupina MKNoviceTrije razbojniki

Trije razbojniki

Francoski ilustrator Tomi Ungerer, letnik 1931, ki ga je njegov angleški založnik pred kratkim označil kot "najbolj slavnega avtorja otroških knjig, za katerega še nikoli niste slišali", je v zadnjih letih znova deležen pozornosti širše javnosti in zasluženih priznanj, ki si jih ta posebnež po burni življenjski in ustvarjalni poti več kot zasluži.

Trije razbojniki

Leta 1998 je prejel Andersenovo nagrado, najvišje priznanje za ustvarjalce otroških knjig. Leta 2007 je več kot 1500 svojih umetnin podaril rodnemu mestu Strasbourgu. Zdaj so na ogled v muzeju, ki nosi ilustratorjevo ime. Istega leta je nemški režiser Hayo Freitag naredil celovečerno risanko po Ungererjevi najbolj znani slikanici Trije razbojniki, ki je pravkar končno izšla tudi v slovenščini.

Trije razbojniki na Emka.si

Slikanica iz leta 1963 je eno temeljnih del svetovne slikaniške zakladnice, ki ji, kot vsaki pravi klasiki, čas ni prav ničesar odvzel.

Naslovnica Trije razbojnikiNaslov, ikonografska naslovnica in začetek zgodbe obljubljajo temačno zgodbo, kakršne otroke vedno pritegnejo, odrasli pa bi jim jih najraje zamolčali. A izkaže se, da strašna razbojniška trojka sploh ni tako strašna, saj se "zlomi" že ob prvem, naivno razorožujočem vprašanju ugrabljene deklice Fanči (ugrabitve je sicer iskreno vesela, saj ji življenje pri čudaški teti, h kateri je bila namenjena, ne diši preveč), ki jih ob pogledu na nagrabljeno bogastvo vpraša samo: "Kaj počnete s tem?" Reakcija se še kako prilega današnjemu času: "Razbojniki so se zbegano spogledali. Nikoli niso razmišljali, kaj bi storili s svojim bogastvom." Fanči ni nemočna punčka kot kakšna Rdeča kapica, pač pa razbojnikom nazorno pokaže, da se motijo in tako se zgodba zapelje k srečnemu koncu, ko razbojniki s svojim bogastvom poskrbijo za sirotke, ti pa jim tudi na izviren način izrazijo hvaležnost.

"Otroke je treba spoštovati," je nekoč dejal Ungerer, zato njegove slikanice niso nikoli sentimentalne, temveč vedno vsebujejo tudi temnejše, tesnobnejše primesi, ki se jim noben otrok ne more izogniti v svojem doživljanju sveta.

Te slikanice so bile nekaj posebnega v času, ko so nastale, in so še vedno, saj tudi v današnjem svetu, ko je odraščanje nemara še težje kot pred desetletji, prevladuje pocukrana produkcija, ki se ne meni za resnične notranje drame in stiske otrok.

O avtorju

"Upam si reči, da nihče ni bil tako izviren. Tomi je vplival na vse," je nekoč dejal njegov sodobnik in drugi slikaniški velikan Maurice Sendak. Tomi Ungerer pa ni vpliven samo na področju knjig za otroke, temveč je pustil globoko sled tudi v zgodovini grafičnega oblikovanja.

Med svojim bivanjem v ZDA v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja je ustvarjal ilustracije za revije, kot so Harper's Bazaar, The Village Voice in Esquire, z izdelovanjem plakatov, ki so izražali nasprotovanje vojni v Vietnamu, pa je jasno izrazil tudi svoje politično stališče. Zato ni nikakršno presenečenje, da njegove slikanice v angleščini v zadnjih letih izdaja založba Phaidon, ki je sicer specializirana za reprezentativne izdaje s področja oblikovanja, fotografije in arhitekture.

Ta netipični ustvarjalec knjig za otroke je del svoje produkcije vendarle namenil izključno odraslim in tako so v kleti njegovega muzeja, kamor otroci nimajo vstopa, na ogled njegove drzne erotične ilustracije, ki so mu svojčas kljub vsej svoji duhovitosti verjetno zaprle marsikatera vrata, saj preprosto ni (bilo) sprejemljivo, da bi ilustrator za otroke hkrati risal tudi erotične risbice. A Ungerer je tidve področji vedno strogo ločil, na obeh pa se je izkazal kot mojster.

 

Spletno nakupovalno središče MK

Emka.si

Pridružite se nam na Facebooku

FacebookVabljeni v skupino ljubiteljev branja Radi beremo!

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.