Skip Navigation LinksDomovSkupina MKNovicePremisleki Borisa Paternuja

Premisleki Borisa Paternuja

Cankarjeva založba je nekaj mesecev po njegovem 90. rojstnem dnevu izdala in predstavila knjigo akademika Borisa Paternuja, Premisleki o književnosti in jeziku.

Boris Paternu

Na dogodku v Konzorciju se je 5. oktobra spoštovanemu in priznanemu literarnemu teoretiku pridružilo veliko poslušalcev; novinarjev, sodelavcev in študentov.

Akademik Boris Paternu je v letu, ko praznuje življenjski jubilej, v knjigi zbral svoja razmišljanja o književnosti in jeziku. V njih se je dotaknil tako sodobne slovenske književnosti, tudi tiste onkraj meje, kot nekaterih aktualnih vprašanj, kot sta položaj slovenščine na univerzi in v znanosti ter pomen humanistike v današnjem času. Knjiga z naslovom Premisleki o književnosti in jeziku je izšla s pomočjo Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Premisleki o književnosti in jezikuKot je na predstavitvi povedal urednik Tine Logar, je najnovejša knjiga niz akademikovih razmišljanj, ki jih je delno že objavljal v strokovnem in revijalnem tisku, nekatera besedila pa še niso bila objavljena. Delo je po urednikovih besedah urejeno v smiselno celoto, v njem pa se "sprehodi skozi vse glavne topose", ki jih je obravnaval kot literarni zgodovinar in teoretik, zdaj zaslužni profesor ljubljanske univerze.

Večji del študij problemsko posega v sodobno slovensko književnost, dotakne se mlajših modernistov tržaške literature in koroške literature. V dveh prispevkih spregovori o Prešernu in njegovi Zdravljici. Aktualna vprašanja, kot so slovenščina na univerzi, vprašanje rezijanščine ter humanistike danes, pa prinaša drugi del knjige.

Paternu je prepričan, da je temeljni namen literarne zgodovine in literarne vede v tem, da odkriva pomene te umetnosti, pomene doživljanja nekega dela. V današnjem času, ko v slovenski statistiki opaža, da 42 odstotkov ljudi v vsem letu ne prebere ene knjige, in ko sposobnost dolgega, globokega branja upada, se mu zdi najbolj problematično, kako v sodobnega človeka "vtisniti bolj intenzivno dojemanje knjige". To se mu zdi naloga literarne pedagogike, ki pa po njegovem mnenju temu še ni dorasla. Prepričan je tudi, da je treba aktualizirati zgodovino, denimo misel luterancev, da je korenina zla v pohlepu po denarju. "Kaj hočete še bolj aktualnega," se je vprašal Paternu in dodal: "Zato literarna veda oživlja te reči in jih intenzivira v ljudeh."

Problematike slovenščine na univerzi, ki se mu sicer zdi "že nekoliko utrujena tema", bi se akademik lotil tako, da bi jo "iztrgal iz panike in iz pragmatizma". Ta problem, kot je poudaril, ni le slovenski, angleščina pa je dandanes nujno komunikativno sredstvo, vendar pomožno. Temeljni aksiom po njegovih besedah je, da ima vsak državljan pravico govoriti, pisati in misliti v svojem jeziku na vseh stopnjah izobrazbe. Z angleščino je treba najti pravo razmerje, zagovarja akademik. Dodaja, da bi morala univerza imeti jezikovne oddelke, ki bi študente uvajali v tujo strokovno terminologijo.

Spletno nakupovalno središče MK

Emka.si

Pridružite se nam na Facebooku

FacebookVabljeni v skupino ljubiteljev branja Radi beremo!

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.