Na pragu sprememb

Moja dežela, to je njena lepota,
moja dežela – mi smo njeni ljudje.
Lepota dežele je sloves njen,
njeni ljudje smo njeno ime, ponosno ime.


Besedilo za kultno pesem v TV-oglasu je napisal Dušan Velkaverh, uglasbil pa ga je Jani Golob.

 

T. i. plakatna afera ob dnevu mladosti

Plakatna afera ob dnevu mladosti

Zaradi »svetniške ikonografije« ob dnevu mladosti l. 1983 ─ Tito iz stiropora se je prikazoval kot svetnik iz oblakov – je bila prireditev prvič javno kritizirana, pojavljati so se začeli dvomi o smiselnosti tega praznovanja. Leta 1987 so ljubljanski študentje leseno štafeto protestno simbolično zažgali.

Istega leta (1987) je prišlo do velikega škandala, ker so za plakat praznovanja v zveznem mladinskem vodstvu izbrali delo slovenske skupine Novi kolektivizem. Ta je za predlogo vzela nacistični plakat iz leta 1936 s podobo arijskega mladeniča avtorja Richarda Kleina (Tretji Reich – alegorija herojstva).

Na plakatu so nacistične simbole samo zamenjali z jugoslovanskim grbom in z go­lobom miru. Sporni plakat je potem zamenjal plakat z zelenim listom, v katerega je bila vrezana zvezda.  

 

Konec bratstva in enotnosti

Titova smrt

Takoj po Titovi smrti se je začela kritika iz kulturnih, publicističnih in znanstvenih vrst. V prvem ob­dobju 80. let so bile v ospredju predvsem t. i. tabu teme ali pa enostransko prikazovane teme iz preteklosti: državljanska vojna (četništvo, ustaštvo), prevzem oblasti s strani komunistične partije, infor­mbiro (Goli otok). O tem je nastalo na desetine literarnih del, gledaliških in filmskih stvaritev, spominskih zapisov, pa tudi socioloških, filozofskih in zgodovinopisnih del, o katerih so razpravljali v medijih …

Različne knjige in članki so uporabljali in tudi zlorabljali za ustvarjanje javnega mnenja v politične namene. Verjetno najodmevnejše literarno delo (vsaj v Srbiji) je bila Knjiga o Milutinu Danka Popovića (Beograd 1985), v kateri je avtor za srbske sovražnike razglasil ne samo Hrvate (kar je bila pogosta teza), pač pa tudi Slovence. Srbi naj bi osvobodili oboje, v zameno pa dobili Jugoslavijo, v kateri so nacionalno razbiti in ekonomsko izkoriščani. Knjiga je bila razprodana v tednu dni, sledilo pa je še trinajst izdaj.

 

Skupna programska jedra v šolstvu

Protestna izjava

Prva stran protestne izjave Društva slovenskih pisateljev zaradi skupnih programskih jeder v šolstvu iz leta 1983, ki naj poenotila razdrobljeno jugoslovansko šolstvo in olajšala prehode na šole v različnih republiških okoljih.

Slovenski pisatelji – prva in najbolj sta se angažirala Ciril Zlobec in Janez Menart – so v njih videli poskus centralizacije vzgoje in izobraževanja. Kot so izračunali, naj bi jedra imela za posledico, da bi slovenski otroci pri književnosti imeli 70 % jugoslovanskih in le 30 % slovenskih vsebin.

 

Mamula, go home!

V Delu je bil  februarja 1988 objavljen članek z nas­lovom Admiral sredi lakote, v katerem  je Avgust Pudgar poročal o obisku zveznega sekretarja za obrambo v Etiopiji in o sklenitvi vojaškega sporazuma, po katerem naj bi Jugoslavija Etio­piji dobavljala orožje. Mladina je nekaj dni pozneje objavila o tej zadevi odmeven komentar Gorazda Suhadolnika Mamula, go home.

Ljubljansko temeljno tožilstvo je v dogovoru z vrhom slovenske politike zoper Pudgarja in Fran­cija Zavrla (odgovornega urednika Mladine, ker pisec članka ni bil znan) sprožila kazenski postopek zaradi žaljivega pisanja na račun oboroženih sil SFRJ in obrambnega ministra Branka Mamule ...

Proces proti četverici

Proces proti četverici

Novo fazo je nato spor dosegel s t. i. procesom proti četverici, ki je mo­biliziral slovensko javnost. Janeza Janšo (tedaj zaposlenega v majhnem podjetju Mikroada, sicer pa občasnega kolumnista Mladine in kandidata za predsednika ZSMS), Ivana Borštnerja (zastavnika v JLAS), Davida Tas­ića (novinarja Mladine) in Francija Zavrla (urednika Mladine) so formalno obtožili izdaje vojaške skrivnosti.

V zaupnem dokumentu z dne 8. januarja 1988 je poveljnik lju­bljanskega armadnega območja zaradi razmer v Sloveniji poostril ukrepe bojne pripravljenosti svojih enot. Del dokumenta je Borštner prekopiral in kopijo izročil Tasiću, ta pa jo je dal Janši. Slovenska služba državne varnosti je dokument našla med tajno preiskavo v Mikroadi (raziskovali so sicer, kako je magnetogram s seje P CK ZKJ prišel v javnost) ... Kot reakcija na aretacijo štirih je nastal Odbo­r človekovih pravic, najmočnejša, a zelo heterogena institucija civilne družbe v 80. ih letih.

 

Zborovanje v Cankarjevem domu 27. februarja 1989

Zborovanje v CD

Zborovanju je sledila gospodarska vojna Srbije proti Sloveniji. Že marca je sledil na pobudo Jožeta Smoleta (gl. sliko spodaj), predsednika RK SZDL, sestanek Koordinacijskega odbora organizatorjev zborovanja, na katerem je Dimitrij Rupel predlagal iz­delavo skupnega slovenskega političnega programa. Ruplov dokument (pri pisanju je sodeloval tudi France Bučar) so nato 8. maja na protestnem zborovanju zaradi Janševe aretacije (odhod na prestajanje kazni) predstavili kot Majniško deklaracijo 1989 in začeli zanjo zbirati podpise.

Temeljne zahteve deklaracije so bile:

  1. Hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda.
  2. Kot suverena država bomo samostojno odločali o povezavah z južno­slovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope.
  3. Slovenska država je lahko utemeljena le na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, na družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije.

Šesta verzija deklaracije je 29. maja nazadnje dobila naslov Temeljna listina Slovenije 1989 in bila sprejeta 22. junija.

 

Konec socializma: večstrankarske volitve

Kučan

Po dogovorjenem prehodu v večstrankarstvo so bile prve povojne demo­kratične in večstrankarske volitve 8. aprila 1990. »V parlament je prišlo deset strank, dva predstavnika manjšin in neodvisni poslanci. Demos je imel šibko večino v družbeno političnem zboru in v zboru občin. V zboru združenega dela so prevladovali neodvisni kandidati.» (…)

Komentarji

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Naročanje

Pridružite se nam na Facebooku!

Pridružite se nam na Facebooku!

FacebookVabljeni v skupino Mladinska knjiga!

Bodite obveščeni!

Prijavite se na E-novice Mladinske knjige

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.