Dr. Aleš Črnič,
izredni profesor religiologije na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani

Med množico enciklopedičnih pregledov svetovnih religij, ki jih danes v sodobnem zahodnem svetu ne manjka, predstavlja delo, ki ga je uredil britanski teolog in religiolog Christopher Partridge (znan tudi po izvrstni Enciklopediji novih religij, izdani leta 2004 pri isti oxfordski založbi), enega bolj opaznih in tudi prodajno uspešnih izdelkov. Ne po naključju, saj gre za strokovno korekten pregled glavnih svetovnih religij, ki določeno pozornost posveča tudi sodobnim dogajanjem na religijskem področju (tako v praksi kot tudi v teoriji). Poleg izčrpnih, natančnih, doslednih, a vseeno strnjenih in preglednih ter razumljivih predstavitev posameznih religij sta še posebej koristni prvo in zadnje poglavje.

Najprej nam knjiga v poglavju Pojmovanje religije predstavi osnove družboslovnega in humanističnega pristopa k fenomenu religije s strnjenim opisom posameznih disciplin (fenomenologije, antropologije, sociologije ...), ki sega tudi do še svežih in aktualnih dogajanj znotraj posameznih disciplin v zadnjih desetletjih, kar je pri tovrstnih enciklopedijah žal bolj izjema kot pravilo. Na koncu pa v poglavju Religija v današnjem svetu bralec dobi izjemno kompetenten filozofski pregled idej, ki so zaznamovale 20. stoletje in ključno zaznamovale tudi razumevanje religijskega pojava, čemur sledi kratka analitična predstavitev nekaterih problematik, ki pomembno določajo vlogo in mesto religije v sodobnem svetu: kazalci desekularizacije, religija in globalizacija, znotraj nje spopad kultur/civilizacij, religija in politika itd.

Bralcu bosta v izjemno dobrodošlo pomoč tudi Slovar pojmov in Stvarno in imensko kazalo, ki predstavljata še zadnji argument, na podlagi katerega je moč pričujočo enciklopedijo označiti za strokovno kompetentno delo, ki ni zgolj bogato ilustriran pregled posameznih religij, temveč lahko bolj zahtevnemu bralcu služi kot zelo soliden uvod v resnejši študij religijskega pojava. V tem smislu je knjiga primerna za širok krog bralcev, ki bodo iz nje črpali glede na lastne želje, potrebe in v skladu s svojim predznanjem.

Zato je slovenski prevod tretje, razširjene in dopolnjene izdaje povsem na mestu, saj je velik del tovrstne ponudbe na slovenskem knjižnem trgu že bodisi zastarel bodisi napisan premalo objektivno oz. preveč skozi optiko točno določenega gledišča, to je s perspektive krščanstva (ali natančneje katolištva). Škoda le, da založnik tega nadvse dobrodošlega prevoda ni opremil še s slovenskim pregovorom, ki bi enciklopedijo še dodatno osmislil domačim bralcem, ponudil nekaj osnovnih informacij o slovenski religijski sceni ter naše razmere umestil v širši evropski in svetovni kontekst (kompetentnih piscev za tak predgovor v slovenskem prostoru nekaj brez dvoma imamo)."

Dr. Drago K. Ovirk,
Dr. teologije, predavatelj za osnovno bogoslovje, živa verstva in misiologijo na Teološki fakulteti v Ljubljani

"Spremenjen pogled na religijo, ki se je začel uveljavljati v zahodni, pretežno sekularni civilizaciji proti koncu prejšnjega stoletja, je botroval silnemu razmahu preučevanja religije v akademskih krogih. Sadovi tega preučevanja so danes že vidni v obliki številnih del, ki na novo osvetljujejo tako religijski pojav sam, kot posamezno religijo ali kak njen vidik. Poleg teh znanstvenih in strokovnih del je izšla tudi vrsta poljudnih del, ki so nova spoznanja bolj ali manj vključila v predstavitev verstev širšemu krogu bralcev.

Ko človek prebira Verstva sveta, ki jih je uredil Christopher Partidge, se kar ne more načuditi, kako mojstrsko so povzeta novejša spoznanja o religiji kot taki in o posameznem verstvu posebej, vrh vsega pa so podana zelo razumljivo in pregledno. Ob vsem spoštovanju starodavnih izročil, ki so celovito predstavljena, pokažejo avtorji tudi koliko se na primer ujemajo z dognanji sodobnega zgodovinopisja, koliko pa ne in zakaj je temu tako. Humanističnih in družbenih ved ne uporabljajo kot orožje proti religiji, kakor smo bili tega vajeni donedavna in pri nas še srečamo tak pristop, ampak z njimi širijo obzorja. Tako predstavljajo religije širše kakor se vidijo same, a ne zato, da bi jih zanikali ali smešili, marveč zato, da bi pokazali po eni strani na njihove skrite zaklade, vredne, da jih človeštvo goji naprej, po drugi pa na omejenosti, ki bi jih veljajo spremeniti, če že ne opustiti.

Reči moram, da me je prijetno presenetil prevod, ki je berljiv in razumljiv, kar je svojevrsten podvig. Tudi strokovno poljudna literatura o verstvih je namreč trd oreh za prevajalca, ki ga ne uspe streti slehernemu. Nadi in Dušanu Voglarju je to uspelo. Sam bi morda kakšen vzhodnjaški religijski pojem zapisal drugače, bolj fonetično, vendar to ni očitek, toliko manj, ker vse do danes nimamo standardnega besednjaka za vsako verstvo. Zato tudi to delo ponuja nekaj dobrih rešitev, ki bi jih veljalo upoštevati.

Zaradi svežine, temeljitosti in razumljivosti so Partridgeva Verstva sveta vredna, ne le da so na vsaki knjižni polici radovednega, učljivega in razgledanega človeka, marveč tudi in predvsem v njegovih rokah."