3. januarja 2004 je na Marsu pristalo drugo vozilo človeške izdelave. To je bil geološki robot Spirit. 21 dni kasneje, 24. januarja mu je sledil še njegov brat Opportunity. Na Zemljo pošiljata podatke o sestavi Marsovega ozračja in kamninske zgradbe ter fotografije površja.

Najsvetlejša zvezda na nebu je Sirij. V resnici gre za par zvezd, pri čemer osrednjo zvezdo Sirij A spremlja bela pritlikavka. V primerjavi s Soncem je masa zvezde Sirij A dvakrat večja, obenem pa je tudi 23-krat svetlejša. Sestavlja ozvezdje velikega psa.Na nebu je lepo vidna decembra.

Stebri stvarstva (ang. The Pillars of Creation) v meglici Orel predstavljajo prvi neposredni dokaz v prid teoriji o nastanku zvezd. Vodik in zvezdni prah se bosta pod vplivom gravitacije zgostila in čez milijone let bo namesto meglice sijala zvezda. Prvi posnetek Stebrov stvarstva je naredil Hubblejev teleskop 1. aprila 1995.

Tako kot planeti tudi kometi krožijo okoli Sonca, le da po mnogo bolj nepravilnih orbitah. Sestavljeni so večinoma iz ledu in silikatnih kamnin. Prepoznavni so po značilnem repu, ki nastane, ko se komet približa soncu. Takrat sončevo sevanje in sončev veter odbijata prašne in plinaste delce s kome ali ovojnice kometa. Fotografija kometa Linear je nastala 5. avgusta 2004.

Neil Armstrong je 20. junija 1969 kot prvi človek stopil na Luno. Stopinjo na fotografiji pa je posnel Edwin Aldrin, drugi član posadke. Sledovi človeka bodo na Luni ostali milijone let. Na njej ni ozračja ter drugih zunanjih vplivov, ki bi jih lahko izbrisali.

4. julija leta 1054 so kitajski astronomi opazili nenavaden nebesni pojav. V ozvezdju bika se je pojavila nova, kot polna luna svetla zvezda. Danes vemo, da so bili so priča supernovi – spektakularnemu koncu življenja zvezde. Oblak plina in prahu, ki je ostal za njo, danes poznamo pod imenom meglica Rakovica.

Andromeda je naši galaksiji Mlečni cesti najbližja galaksija. Oddaljena je 2,9 milijona svetlobnih, kar je leta 1929 prvi natančno določil Edwin Hubble. Mlečna cesta in Andromeda se gibljeta ena proti drugi in trenutno velja prepričanje, da bosta trčili čez približno 5 milijard let. Na nebu je najlepše vidna septembra.

Pogled v vesolje je pogled v preteklost. Galaksija Sombrero je od Zemlje oddaljena 50 milijonov svetlobnih let. Takšna, kot jo vidite na posnetku, je bila torej pred 50 milijoni let, saj svetloba od nje do našega planeta potuje tako dolgo. Galaksija Sombrero je najlepše vidna v maju, najdete pa jo v ozvezdju device.

9. oktobra leta 1604 se je na nebu pojavil nov skrivnosten objekt. S spektakularno zvezdno eksplozijo ali supernovo je svoje življenje končala prej komaj opazna zvezda, danes znana po imenu Keplerjeva zvezda. To je zadnji znani primer supernove v naši galaksiji, oblak plinov in zvezdnega prahu, ki ga je pustila za sabo, se širi s hitrostjo 7,2 milijona kilometrov na uro.

Avtomobil je po površju Lune prvič zapeljal 30. julija 1971, ko je na njej pristala odprava Apollo 15. Eugene Cernan, poveljnik odprave Apollo 17, ga je opisal z besedami: »Najsijajnejše vozilo, kar sem jih kdaj vozil!« Cernan je zaenkrat zadnji človek, ki je stal na Luni. To je bilo 14. decembra 1972.