Knjiga Za devetimi gorami je nastajala dolgo, več kot deset let.

Pripovedi so krajše, daljše in tudi vsebinsko zelo raznolike. V njih raste jablana z zlatimi jabolki, živi deveteroglavi zmaj, kuha čarobni piskrček domišljije … Naj še dolga kuha!
Najprej so razvrščene živalske pravljice, ki se najmlajših najlažje dotaknejo. Sledijo tiste, ki trdno koreninijo v vsakdanjem življenju, počasi pa vanje vstopa vse več nenavadnega in čudežnega.
In kaj vse sporočajo? Bodrijo, navdušujejo z domislicami, zabavajo:
-
Če si pogumen, zmagaš! – Zlato jabolko
-
Goljufa, ki se razkriva za zmagovalca, razkrijemo! – Od lintverna
-
Tudi šibkejši uženejo močnejšega. – Lačni volk
-
Se že najde kdo, da ti pomaga. – Pes in volk
-
Življenje je še kako zabavno! – Oslova jajca, Petelinček in kokoška in številne druge …
Kako je avtorica izbora Anja Štefan nabirala in izbirala pripovedi za to knjigo, lahko preberete v spremni besedi na začetku knjige.
»Želela sem ustvariti knjigo slovenskih pripovedi, ki bo motivno raznovrstna, živa in berljiva, želela sem najti način, ki bo do gradiva spoštljiv in hkrati ploden za njegovo nadaljnje življenje.«
(…) »Kako sem torej gradivo za knjigo Za devetimi gorami izbirala in kaj sem z njim počela? Ob srečevanju z različnimi viri in ob različnih priložnostih sem iskala slovenske pripovedi z mislijo na otroškega naslovnika (in na odraslega, ki je z njim – ali pa tudi kar sam). Prebijala sem se skozi rokopisne zvezke dr. Milka Matičetovega, preposlušala trakove, ki jih je posnel v svojem predrezijanskem obdobju, pripovedi transkribirala, pregledala knjige iz zbirke Glasovi, nad katerimi že več kot dvajset let bdi dr. Marija Stanonik, listala po še neobjavljeni Štrekljevi zapuščini in po tako neminljivih izborih, kot so Zverinice iz Rezije, po ljudskih pripovedih sem povpraševala na gostovanjih po šolah in knjižnicah, iskala lokalne objave pripovednega izročila, obiskovala folklorne pripovedovalce in jih posnela, pregledala dialektološke diplomske in magistrske naloge, Glasnike slovenskega etnološkega društva, zbornike Traditiones, precej zamejskega tiska itd. Če pomislim, da je samo v Glasovih doslej izšlo čez 11.000 folklornih pripovedi, potem si količine vseh prebranih in poslušanih besedil skoraj ne znam predstavljati. Ko mi je Kristina Brenkova pred leti rekla, da je ljudske pripovedi za otroke treba izbirati s pinceto, si nisem mislila, da je ta pinceta tako presneto tanka ... – V ožji izbor sem tako uvrstila okoli 200 pripovedi in se nazadnje odločila za te, ki jih imamo pred sabo. « (…)