Tvoje telo
Rad bi imel več rok, da bi božal
tvoje lepo telo, kot si zasluži.
Neskončno se razstira tvoja koža,
od severnih ramen vse tja do južnih
bokov, od vzhodnih do zahodnih prsi,
od sneženega vratu čez sončni trebuh
do bele, bežne pene nog. S prsti
in dlanmi hlastam po morjih, tleh in nebu
tvojega telesa, a je lepote
preveč in mojih urnih rok premalo,
da bi izrazil dolžno spoštovanje
za sleherno oblino in obalo,
za vse skrite kote, temne do toplote,
in vse tvoje bitje, zdajšnje in brezdanje.
Boris A. Novak, iz knjige Dlaneno platno, Založba Mladinska knjiga, 2005.
Slovenci smo zares lahko ponosni, da imamo državni kulturni praznik, dan, ko se podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada umetnikom za njihove vrhunske dosežke. Že naši najmlajši mesec februar povezujejo z umetnostjo.
To je mesec, ko se morda bolj posvetimo kulturnim dogodkom in poiščemo stik z umetnostjo. In gotovo je najlepše praznovati tako, da preberemo dobro pesem, pravljico, zgodbo, zremo v umetniško ilustracijo, gremo v gledališče ali na razstavo, na koncert ...
Morda nas bo tak dogodek spodbudil k ustvarjanju in veselju za druženje z lepimi stvaritvami – a kot pravi pesnik Boris A. Novak: ... je lepote preveč in mojih urnih rok premalo, da bi izrazil dolžno spoštovanje ... – dobro je z otroki stopiti na to pot, potovanje.
Umetnost je nekaj univerzalnega, nekaj, kar se nas dotakne, včasih na tih in droben način. A ne gre samo za lepo, gre tudi za resen in kritičen razmislek o svetu in nas samih, kako živimo, kako ravnamo, kako sobivamo ...
V revijah Ciciban in Cicido se vsako leto februarja v Cici Veseli šoli dotikamo umetnosti. Tokrat se bodo lahko otroci na igriv način učili o arhitekturi – umetnosti oblikovanja prostora, področju, ki je morda manj izpostavljeno, čeprav smo vsak dan v stiku z njim.
Morda pa lahko v času praznovanja še bolj prisluhnemo našemu jeziku, ki je čudežno ohranil dvojino – kot pravi Boris A. Novak: temeljno, v večini drugih jezikov izgubljeno medčloveško razmerje – razmerje dveh. Dvojina je govorica ljubimcev, otok intime. Med dvema puščavama – molkom samote, ki ga slovnično predstavlja ednina, in hrupom množice, ki ga slovnično predstavlja množina – v našem jeziku cveti oaza šepetanja ... (iz eseja Prevod – salto immortale, Dlaneno platno).
Nato pa prisluhnemo še vsem drugim jezikom, vsem, ki so v naši bližini, saj raznolikost pomeni veliko bogastvo in razširitev obzorij: ... od severnih ramen vse tja do južnih bokov, od vzhodnih do zahodnih prsi, od sneženega vratu čez sončni trebuh do bele, bežne pene nog ...
Lepo vas pozdravljamo
Urednice Irena Matko Lukan, Slavica Remškar in Maja Žugič
skupaj z zunanjimi sodelavkami in sodelavci Barbaro Hanuš (leposlovje), Rudijem Ocepkom (naravoslovje), Jelko Pogačnik (naravoslovje), Silvo Karim (likovna umetnost) in Katjo Virant Iršič (glasba).