Polž je oznanil
Polž je oznanil: »Šel bom po svetu.
Najbrž se vrnem enkrat ob letu.
Vem, da takrat bom velik gospod!
Kdo bi si upal z mano na pot?«
Tiho je muren, tiho čebela.
Bela metulja stran sta zletela.
Muha odkima, mravlja molči,
trot pa leži in se dela, da spi.
Čmrlj se čudi z bližnje cvetlice:
»Ko bi imel vsaj hitre nožice …«
Polž pa pomaha in se poda
čisto počasi,
čisto počasi,
čisto počasi do konca sveta.
Anja Štefan (Lonček na pike, ilustrirala Jelka Reichman, Založba Mladinska knjiga, 2008)
Mnoge pesmice, ki jih najdemo v prikupni novi pesniški zbirki Lonček na pike Anje Štefan, smo brali in gledali že v Cicibanu ali Cicidoju, nekatere z ilustracijami Jelke Reichman, nekatere pa so v revijah likovno oživili drugi ilustratorji, šele v knjigi Reichmanova. Slikanica je nastajala počasi; avtorica je skrbno in ljubeče pilila verze, ilustratorka ni dala nobene slike iz rok, dokler ni bila povsem zadovoljna z njo … Pa zbirki počasnost ni nič škodila, kar je v teh hitrih (in površnih?) časih prav spodbudno dejstvo.
Urednice Cicibana in Cicidoja posebej rade predstavljamo Lonček na pike v revijah in na teh spletnih straneh, saj vsaka knjiga, v kateri je objavljeno gradivo, ki smo ga že preizkušali v Cicibanu in Cicidoju, pomeni uspeh in potrditev našega uredniška početja. Pomeni, da je vsako leto v naših revijah mogoče najti dovolj tako dobrih pesmi, pravljic, ugank, ilustracij, glasbe … da jih je vredno zajeti tudi v trajnejši medij, v knjigo.
Iz Lončka na pike si zajemamo pogumno popotnico v novo uredniško leto. Za popotnico v novo šolsko leto pa naj bo – za odrasle in za otroke – tale o počasnem in korajžnem polžu!
Čisto počasi, čisto počasi, čisto počasi z našimi malimi polžki do konca šolskega leta … Srečno v vrtcu, srečno v šoli, srečno doma!
Urednice Cicibana in Cicidoja Slavica Remškar, Irena Matko Lukan in Alenka Veler z zunanjimi strokovnimi sodelavkami in sodelavci Barbaro Hanuš (leposlovje), Silvo Karim (likovna umetnost), Katjo Virant Iršič (glasba) in Rudijem Ocepkom (naravoslovje)
