Knjiga Živali je nastajala v kritičnem obdobju zgodovine živalskega kraljestva. Neizmerno bogastvo živalskega sveta je opisala mednarodna skupina več kot 70 zoologov, biologov in naravoslovcev, ki so podali popoln pregled živalstva, od znanih vrst, s katerimi se srečujemo skoraj vsak dan, do izjemno redkih živali, ki so jih videli le redki strokovnjaki, še redkejši pa so jih uspeli proučevati.

Poleg vretenčarjev prikazuje knjiga tudi širok izbor vrst iz sveta nevretenčarjev - bitij, ki predstavljajo neznansko in pogosto po krivici prezrto večino živalstva na Zemlji.

Knjiga opisuje več kot 2000 različnih živalskih vrst. Skoraj vsaka je prikazana na barvni fotografiji ali risbi. Na slikah, ki so jih prispevali številni naravoslovni fotografi in strokovnjaki s področja zoologije, je poleg samih živali tudi več bioloških in ekoloških zanimivosti iz njihovega življenja. Velika večina fotografij prikazuje živali v njihovem naravnem okolju, nekatere vrste, ki jih je v naravi zelo težko najti in fotografirati, pa so bile slikane v ujetništvu.

Fotografije so prispevali številni svetovno znani fotografi, ki so za svoje živalske portrete prejeli pomembna priznanja in nagrade. V knjigi je tudi več redkih fotografskih dosežkov, ki so nastali po večmesečnem zasledovanju in proučevanju živali v naravi ter ob potrpežljivi pomoči različnih strokovnjakov. Rezultat vseh teh naporov je izjemna zbirka naravoslovnih fotografij, kakršne doslej v podobnih knjigah še ni bilo.

Opisi vrst vključujejo številna nova spoznanja o živalskem svetu. Med najbolj zanimivimi so opisi pred kratkim odkritih vrst opic, tretje vrste slonov in nekaterih najbolj izmikajočih se vrst kitov. Poleg živalskih velikanov je velik del knjige posvečen opisom neznatnih nevretenčarjev -- zelo raznovrstni skupini živali, pri kateri se zaradi novih raziskav zelo hitro spreminjata število znanih vrst in njihovo razvrščanje. V opisih so tudi najnovejša odkritja o vedenju živali, ki dokazujejo, da je celo življenje najbolj znanih živali pogosto zelo skrivnostno.

Knjiga Živali upošteva sedaj že splošno sprejete dogovore o razvrščanju živalskih skupin, vendar opozarja na primere, kjer strokovnjaki še niso uskladili mnenj ali kjer bi morali -- pogosto zaradi rezultatov novih kladističnih primerjav -- živalske skupine drugače razvrstiti. Na začetku opisa vsake živalske skupine so v obarvanih okvirčkih naštete višje razvrstitvene (klasifikacijske) skupine, da takoj vidimo, v kateri širši del živalskega kraljestva sodi obravnavana živalska skupina. V knjigi so najprej opisani sesalci, nazadnje pa nevretenčarji; v okviru vsake skupine so živali razporejene po merilih strokovnjakov za posamezna področja zoologije.

V zadnjem času, ko živalskemu svetu grozijo številne nevarnosti, so sodobnega človeka osvestili šele podatki o nezadržnem upadanju števila živalskih vrst. Po statistični verjetnosti naj bi med nastankom te knjige izumrlo približno 5000 živalskih vrst. Velika večina teh živali naj bi bili majceni nevretenčarji, ki jih celo strokovnjaki komaj opazijo, izginotju pa se ne izognejo niti nekatere opaznejše živali. Zadnja med njimi je bila mala modra ara -- papiga, ki je poginila decembra 2000 in je bila deset let edini v naravi živeči primerek svoje vrste.

Izumiranje vrst pa ni le statistična verjetnost, ampak je kruta stvarnost, ki grozi vse večjemu številu živalskih vrst. Na koncu vsakega poglavja te knjige je seznam vrst, ki bodo najbrž kmalu izumrle in jih Mednarodna zveza za varovanje narave (IUCN) uvršča med kritično ogrožene. Med njimi je precej zelo znanih vrst, kakršni so tigri, nosorogi in orangutan, pa tudi številne dvoživke, ribe, žuželke in drugi nevretenčarji, katerih stopnjo ogroženosti večinoma zelo slabo poznamo. Nekatere ogrožene živalske vrste, npr. malo modro aro, lahko ohranimo v ujetništvu, druge pa bodo najbrž za vedno izginile s sveta.

Večino ljudi gane predvsem izumiranje tigrov, medvedov in nosorogov, ki jih skoraj vsi dobro poznamo iz živalskih vrtov in naravoslovnih televizijskih oddaj. Izumiranje manjših in manj prikupnih živali največkrat ne vzbuja posebne zaskrbljenosti. Toda številni biologi so prepričani, da je za naš planet največja nevarnost prav sedanje hitro upadanje biološke raznovrstnosti, ki so ga spodbudile predvsem podnebne spremembe, deloma pa tudi onesnaževanje in nesmotrno izkoriščanje naravnih virov.

Z izumrtjem živalske ali rastlinske vrste se prekinejo prehranjevalne verige in druge ekološke povezave, kar lahko poruši naravno ravnovesje v ekosistemu. Ekološka nestabilnost ima lahko hude posledice za rastlinstvo in živalstvo, s tem pa tudi za človeka. Živi svet je v daljnji preteklosti res doživel še hujše stopnje izumiranja in si je v milijone let trajajočem razvoju vsakič znova opomogel. Vendar to ne sme biti izgovor za nadaljnje uničevanje biološke raznovrstnosti, ki jo povzroča ena sama živalska vrsta, ki hoče gospodariti z vsem živim svetom na Zemlji.

V nasprotju s prejšnjimi rodovi se mi zavedamo ranljivosti živega sveta in vseh s tem povezanih grozečih nevarnosti. Živi svet našega planeta ni neuničljiv, zato bi se morali ljudje vsega sveta povezati in skrbeti za njegovo obvarovanje in ne za izkoriščanje. Za to bi bile potrebne številne usposobljene naravovarstvene organizacije. Prvi korak k drugačnemu odnosu do narave je poznavanje živega sveta in naravovarstvena osveščenost -- to poizkuša doseči tudi ta knjiga s prikazom raznovrstnosti, lepote in bogastva živalskega sveta.