Naključna odkritja

Mnoga odkritja terjajo znanstveni pristop, do nekaterih pa so znanstveniki prišli povsem naključno. Primeri:

• Grškemu matematiku Arhimedu je kralj naročil, naj ugotovi, ali je njegova krona res narejena iz zlata. Ko je Arhimed nekega dne med premišljevanjem o tem stopil v kopalno kad, je opazil, da se je iz nje izlila voda. Takrat se je domislil, kako izmeriti prostornino teles nepravilne oblike. Od navdušenja je gol stekel na ulico in vpil: »Eureka! Našel sem!«

• Konec 18. stoletja je italijanski fizik Luigi Galvani naključno odkril, da noge mrtve žabe trznejo, če jo obesi na železen kavelj in se njenih živcev dotakne z bakreno konico ali če strese žabje krake z iskro statične elektrike. Domneval je, da trzanje nog povzroča ‘živalska elektrika’ v mišicah. Stoletje potem je nemški zdravnik Emil du Bois-Reymond to dokazal in odkril, da po živcih teče nizka napetost.

• Leta 1869 je ruski kemik Dimitrij Mendelejev že nekaj mesecev poskušal smiselno povezati kemijske elemente. Ko ni in ni našel načina, je na hrbtno stran igralnih kart zapisal posamezne elemente in jih začel razporejati. Sredi dela je zadremal in v sanjah se mu je porodila zamisel, da v tabeli pusti prostor za še neodkrite elemente. Tako se je rodila prva različica periodnega sistema.

Velike zmote

Marsikaj, kar danes dojemamo kot dejstvo, je bilo včasih nesprejemljivo celo za največje mislece. Nekatere zmote so veljale stoletja, nekatere tisočletja. Primeri:

• Do 15. stoletja so ljudje verjeli, da ima magnet čarobno moč, ki jo lahko izničita česen ali diamant.

• Ob koncu 18. stoletja so ljudje verjeli, da je toplota tekočina, imenovana kalorik, ki se skriva v snoveh. Ko pa je izdelovalec topov Benjamin Thompson vrtal luknje v topove, ki so bili iz enega kosa, je spoznal, da se cev med vrtanjem segreje. Tako je sklepal, da toplota ni povezana s kalorikom, temveč je oblika gibanja. Sveder je povzročal tresljaje železovih atomov – čim dlje je vrtal s topim svedrom, tem bolj so delci vibrirali.

• Preden so v 19. stoletju spoznali, da nalezljive bolezni prenašajo živi organizmi, je veljalo, da jih povzročajo slabi plini.

• Še na začetku 20. stoletja so ljudje verjeli, da obstaja ena sama galaksija, Rimska cesta. Leta 1930 pa je ameriški astronom Edward Hubble pokazal, da obstaja mnogo galaksij in da se oddaljujejo. Trenutno naj bi bilo v vesolju 125 milijard galaksij.

Ste vedeli?

… da je najbolj prodajano zdravilo na svetu narejeno iz salicilina, ki so ga leta 1853 prvič pridobili iz skorje vrbe? 40 let kasneje so iz te snovi v tovarni Bayer naredili prvi aspirin.

… da je tako imenovana terminalna oziroma konstantna hitrost, ki jo padalec doseže z odprtimi rokami in razširjenimi nogami, preden se odpre padalo, okoli 195 km/h.

… da je leta 1997 šahovskega svetovnega prvaka Garija Kasparova prvič premagal računalnik? Prednost zmagovalca je bila tudi v tem, da ni občutil psihičnega pritiska.

… da lahko strela prenese električni tok več kot 10.000 amperov in ustvari temperaturo, višjo od 20.000 °C, kar je bolj vroče kot na površju Sonca.

… da so prve mehanske ure prehitevale ali zaostajale do 15 minut dnevno? Danes se dobre ure ‘zmotijo’ za samo 10 sekund letno. Najtočnejše so atomske ure, ki so tako natančne, da naj bi kazale točen čas kar 650 milijonov let.