Boris Pahor

Boris Pahor (1913) je tržaški pisatelj, intelektualec in najbolj prevajan slovenski avtor.  

V času njegovega otroštva so italijanske oblasti prepovedale uporabo slovenskega jezika v javnosti, slovenska imena in priimke pa italijanizirale. Po osnovni šoli se je vpisal na italijansko semeniško klasično gimnazijo v Kopru in leta 1935 maturiral. Študij teologije v Gorici je kmalu opustil. Leta 1940 je bil poslan v Abesinijo, drugo svetovno vojno je pričakal kot prevajalec v taborišču za ujete jugoslovanske častnike, hkrati je na padovski univerzi študiral italijansko književnost. Kasneje, leta 1947, je tam tudi doktoriral. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Trst in se pridružil Osvobodilni fronti. Leta 1944 so ga domobranci aretirali in predali gestapu. Ta ga je poslal v več taborišč, med drugim tudi v Dachau, Struthof in Bergen-Belsen. 

Pahorjevo literarno pot je še v otroštvu zaznamoval požig slovenskega Narodnega doma v Trstu leta 1920. Odpor proti fašizmu in kasneje nacizmu ga je pripeljal v tržaški zapor in potem v nacistična taborišča. O tem času pričata deli Nekropola in Spopad s pomladjo. Nekropola je danes svetovno znano delo, prevedeno v vse pomembnejše jezike, ki se jim vsako leto pridružujejo novi. Grmada v pristanu, Parnik trobi nji, Zatemnitev in druga dela nadaljujejo njegov pisateljski opus. Dodaja jim zbirke esejev, kasneje tudi spomine. Po vojni izdaja revijo Zaliv, v kateri so objavljali slovenski oporečniki. Kot pisatelj, esejist in polemik sooblikuje literaturo in mišljenje ves čas od začetka petdesetih let prejšnjega stoletja do danes. 

Ostri kritik doživi vrhunec zavrnitev, ko v 70. letih v Zalivu objavi intervju z Edvardom Kocbekom in priznanjem o povojnih pobojih. Jugoslovanske oblasti mu za nekaj časa prepovejo vstop v državo. Še vedno objavlja kritično in razmišljujočo literaturo ter zapise o Slovencih in zlasti o njihovem položaju v Trstu.

Neverjetni uspeh Nekropole in njegova neomajna stališča do zgodovine ter krivic ga danes postavljajo med najuglednejše Evropejce. Od leta 2009 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ob njegovem 100. rojstnem dnevu je pri Mladinski knjigi izšla monografija Tako sem živel, stoletje Borisa Pahorja.
 

Častitljivih 107 let Borisa Pahorja

Boris Pahor v letu 2020 praznuje 107. rojstni dan. Še vedno sledi svojemu poslanstvu pričevalca 20. stoletja, kritično pa se odziva tudi na aktualno dogajanje. Oglejte si odlomke iz našega pogovora z njim v Dobrih zgodbah.

 

Simona Semenič. Foto: Nada Žgank
Modra ptica 2020

Simona Semenič: »Zmaji seveda obstajajo!«

Ena najpomembnejših slovenskih sodobnih dramatičark je za svoj prvi roman prejela Modro ptico.

Skrivno drustvo KRVZ
Simona Semenič
O-skupini_Nagrade_Modra-ptica

Nagrada modra ptica

Avtorice in avtorje vabimo k sodelovanju v natečaju za nagrado modra ptica 2022

Darja Potočan, Živa Jalovec in Robert Križaj so se pogovarjali o izgorelosti in čujejčnosti

Poslušajte naše podkaste

Prisluhnite pogovorom o knjigah z ljudmi, ki imajo radi dobre zgodbe.

Menu