Prevajalci


Zdravko Duša

Zdravko Duša

Zdravko Duša (1950) je pisec, prevajalec, scenarist in urednik, med letoma 1987 in 2014 je bil urednik pri Cankarjevi založbi. Leta 2014 je prejel Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek k slovenskemu založništvu in knjigotrštvu. Prevaja prozo in dramatiko, predvsem iz angleškega, občasno tudi iz srbskega oziroma hrvaškega jezika. Prevedel je več kot petdeset literarnih del, med njimi: Kurt Vonnegut, Mačja zibka; Philip Roth, Zbogom, Columbus; Henry Miller, Seksus; John Steinbeck, Sladki četrtek; Tennessee Williams, Tramvaj poželenje; itd. Najpomembnejše sodobne ameriške dramatike je predstavil v antologiji, ki jo je v sodelovanju z Ladom Kraljem izdal leta 2001.
 

Urban Vovk

Urban Vovk

Urban Vovk (1971) je literarni kritik in publicist ter prevajalec vrste literarnih del iz jezikov nekdanje Jugoslavije. Med njegovimi obsežnejšimi prevodi najdemo dve knjigi Tatjane Gromače, romane Srđana Valjarevića, Vladimirja Tasića, Slavoljuba Stankovića, eseje Jonathana Franzna ter kratko prozo Muharema Bazdulja, Aleksandra Prokopieva, Ognjena Spahića in Paula Austerja. Med letoma 2002 in 2007 je urejal zbirko Prišleki (LUD Literatura) z izvirnim slovenskim leposlovjem. Bil je član strokovnih odborov za glavne slovenske literarne nagrade in nagrade EU.
 

Andrej Pleterski

Andrej Pleterski

Andrej Pleterski (1979) je prevajalec iz slovaščine, angleščine in francoščine. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je študiral prevajalstvo, smer slovenščina-angleščina-francoščina, in tam štiri leta obiskoval lektorat slovaškega jezika in kulture. Izpopolnjeval se je na Slovaškem in v Franciji. Mikajo ga zahtevne pisave, mejne poetike, robne kulture in eksistence, otroška književnost in odrasla poezija. Za prevode slovenske poezije v angleščino je leta 2012 in 2015 prejel Lirikonfestov zlat, za prevod romana Sama ljubezen francoske pisateljice Laurence Plazenet pa nagrado Radojke Vrančič leta 2014. Od leta 2011 v okviru Javnega sklada za kulturne dejavnosti vodi slovaško prevajalnico. Za konec leta 2016 pripravlja veliko antologijo slovaške kratke zgodbe.
 

Julija Potrč

Julija Potrč

Julija Potrč (1979) je prevajalka iz finščine, angleščine in estonščine. Prevaja prozna dela, poezijo ter otroška in mladinska dela. Leta 2010 je prejela nagrado Radojke Vrančič za najboljšega mladega prevajalca in bila med kandidati za prejemnike medalje Karla Čapka za prevode iz manj razširjenih jezikov. Med letoma 2009 in 2014 je poučevala finski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, od leta 2014 je članica upravnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev. Doslej je prevedla nekatera dela Ollija Heikkonena, Aino Havukainen, Petrija Tamminena, Leene Krohn itd.
 

Nives Vidrih

Nives Vidrih

Nives Vidrih (1958) prevaja iz češčine in slovaščine in je doslej prevedla več kot štirideset knjig, trideset radijskih iger, okrog dvesto filmov, nekaj televizijskih serij, serijo risank za RTV Slovenija in pet dramskih iger. Je avtorica radijskih oddaj na Radiu Slovenija o čeških avtorjih, objavlja prevode v revijah ter piše prispevke o češki literaturi in knjižne recenzije. Od leta 1995 dela kot samostojna prevajalka. Leta 2009 je prejela glavno slovensko prevajalsko nagrado, Sovretovo nagrado.
 

Dr. Jaša Drnovšek

Dr. Jaša Drnovšek

Dr. Jaša Drnovšek (1978) je diplomiral iz primerjalne književnosti in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter nadaljeval doktorski študij v Berlinu, kjer je trenutno znanstveni sodelavec Freie Universität. Redno prevaja predvsem iz nemškega jezika. Pri literarnih delih se osredotoča predvsem na sodobna dramska in prozna besedila. Med njegovimi prevodi so na primer: Gerhart Hauptmann, Pred sončnim vzhodom; Alexander Kluge, Pacient; Golo Mann, Življenje študenta Raimunda; in Anja Hilling, Črna žival žalost. Na področju strokovnih in znanstvenih delih ga zanimata zlasti filozofija in humanistika.
 

Mateja Seliškar Kenda

Mateja Seliškar Kenda

Mateja Seliškar Kenda (1972)  je na Filozofski fakulteti končala študij primerjalne književnosti, francoščine in nizozemskega jezika. Leta 2012 je doktorirala z disertacijo Nizozemska in flamska avantgardistična poezija med letoma 1916 in 1936. Prevaja nizozemsko in francosko literaturo za mladino in odrasle. Uredila in prevedla je izbore nizozemske in flamske kratke proze oziroma poezije, za svoje delo pa je prejela več štipendij Društva slovenskih književnih prevajalcev, Nizozemskega oziroma Flamskega literarnega sklada in Javne Agencije za knjigo Republike Slovenije. Je mentorica za področje literarnega prevoda iz nizozemskega v slovenski jezik Univerze v Utrechtu. Doslej je prevedla nekatera dela Helle S. Haasse, Anne Provoost, Huga Clausa, Koena Peetersa itd.
 

Staša Pavlović

Staša Pavlović

Staša Pavlović (1987) je nekdanja urednica in vodja festivala Dnevi poezije in vina, zadnja leta pa predvsem književna prevajalka. Zaradi ljubezni do jezika raziskuje, bere in prevaja sodobno poljsko književnost, zaradi korenin se spogleduje z južnoslovansko, zaradi ljubezni do fanta pa se vse več ozira tudi po flamski in nizozemski književni pokrajini. Je dvakratna prejemnica nagrade Veleposlaništva republike Poljske in Univerze v Ljubljani za prevod poezije Czesława Miłosza in Ewe Lipske ter nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca (2014). Doslej je v slovenščino med drugim prevajala Pawła Huelleja, Wiesława Myśliwskega, Sławomirja Mrożka, Marcina Świetlickega, Justyno Bargielsko, Tomasza Różyckega, Stefana Hertmansa, Davida Albaharija, v nizozemščino pa skupaj s Tomom Van de Voordejem pesmi Tomaža Šalamuna in Katje Perat. Živi in dela v Gentu v Belgiji.
 

Sonja Dolžan

Sonja Dolžan

Sonja Dolžan (1964) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika s književnostmi in iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja. Prevaja književna, znanstvena in strokovna besedila iz makedonskega, srbskega, hrvaškega, bolgarskega in angleškega jezika v slovenščino in obratno. Njeni prevodi in avtorska dela so objavljeni v zbornikih in književnih revijah, med drugim v slovenskih revijah OtočjeO., Vpogled in Apokalipsa, hrvaškem Kolu, makedonskem almanahu študentov Filološke fakultete v Skopju, Mugri, v Letnem zborniku Filološke fakultete v Skopju in v makedonski spletni književni reviji Blesok. Posebej je treba omeniti dve antologijski izdaji, in sicer prevod izbora makedonske kratke proze v hrvaški jezik z naslovom Don't you Fyrom me! (2009) v Književni reviji Matice Hrvaške in prevod izbora makedonskih proznih, pesniških, esejističnih besedil v slovenski jezik (2011) v reviji OtočjeO. Pri Cankarjevi založbi so izšli njeni štirje prevodi romanov iz makedonščine v slovenščino: Sestra Sigmunda Freuda in Heloiza: vrnitev besed Goceta Smilevskega, Popek sveta Venka Andonovskega in Strdek Olivere Nikolove, pravkar pa je za isto založbo prevedla tudi roman Spominčice Blažeta Minevskega. Ob tem je iz slovenščine v makedonščino prevedla romana Alamut Vladimirja Bartola in Spremeni me Andreja Blatnika, skupaj z Viktorijo Blaževsko pa sta v makedonščino prepesnili izbor poezije Tomaža Šalamuna. Iz bosanščine je prevedla roman Sled zmajeve tace Antonija Žalice.
 

Anita Jadrič

Anita Jadrič

Anita Jadrič (1963) je diplomirala iz italijanskega jezika in književnosti in stare grščine. Po tem, ko je nekaj let poučevala italijanščino v srednjih in jezikovih šolah in honorarno delala kot prevajalka, se je specializirala za prevajanje literature. V zadnjem desetletju je postala ena najboljših prevajalk iz italijanskega v slovenski jezik. S pretanjenim občutkom za jezik ji uspeva ustvariti oziroma ohraniti zven izvirnega besedila. Med deli, ki jih je doslej prevedla, so tudi: Margaret Mazzantini, Novorojen in Ne premikaj se; Ornella D'Alessio in Marco Santini, Najlepše vinske ceste: potep po evropskih vinogradih; Paolo Giordano, Samotnost praštevil, Človeško telo in Črnina in srebro; Daria Bignardi, Popolna akustika; Fabio Geda, V morju so krokodili: resnična zgodba in Elena Ferrante, Dnevi zavrženosti.

Naročanje

Vse izdaje Cankarjeve založbe lahko naročite na Emka.si

Emka.si

Spremljajte nas!

Facebook  Pinterest

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.