Ciciban

Maj 2019

Marčni Cici nabiralnik in Umetnija meseca

V marčnem Cici nabiralniku si lahko med drugim ogledate umetnijo meseca – otroški likovni izdelek po izboru Cicibanove strokovne sodelavke – likovne pedagoginje Silve Karim. Mogoče najdete v Cici nabiralniku kako znano ime? Zagotovo pa boste našli veliko lepih risb, slik, grafik … katerih avtorji so šolski otroci.

Pošljite nam tudi vi  – od doma ali iz šole – zapise izvirnih otroških pesmic in pravljic, poročila o uspelih projektih, najlepše likovne izdelke … Izbrano umetnijo meseca nagradimo z lepo knjigo.

Naš naslov: Mladinska knjiga Založba, d. d., Ciciban, 1536 Ljubljana; za Cici nabiralnik ali ciciban@mkz.si

Umetnija meseca

slika
To sem jaz, David Janchev, 1. r, likovna tehnika: flomastri, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, mentorici: Tina Šušmelj in Anja Slejko Kobol 

Prvošolec David je naslikal avtoportret. Tega se je lotil tako drzno, ko to počno moderni slikarji. Na obrazu se je poigral s toplimi in hladno zelenimi barvami. Tudi široka majica je modro zelena. Sončno rumeno ozadje pa Davidovi sliki prinaša vonj po vročem poletju.

Čestitamo Davidu Janchevu, ki nam je dokazal, da se da tudi z navadnimi flomastri naslikati tako imeniten portret. Čestitke si seveda zaslužita tudi njegovi mentorici Tina Šušmelj in Anja Slejko Kobol, ki poučujeta na OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini. Prav z njihove šole nam učiteljice pogosto pošljejo zares lepe likovne izdelke.

David dobi knjigo Lile Prap Dinozavri?!  (MKZ 2018).

Iz Cici nabiralnika

Muca

Muca reče mijav,
to je njen pozdrav.
Mleko vedno pije,
a nikoli se ne polije.

Nekoč pa tale mačka 
hoče še kanarčka.
Je splezala na smreko,
a našla le obleko.

Kuža

Kužku je ime Tačko, 
hoče le igračko.
Po vrtu vedno išče,
a najde le smetišče.

Kuža z žogo se igra, 
nikoli je ne zakopa.
Pride mimo Ela, 
je vsa vesela.

Človek

Človek glavo ima, ki je pametna.
Ima tople dlani in vedno se mu nekam mudi.
Če nekam zamudi, se presneto razjezi!
Zdaj pa jok in stok in škripanje z zobmi. »Jjjojjj!«

Lina Dolgan, 2. r.
Neža Polnac Golob, 2. r. 
OŠ Danila Lokarja Ajdovščina                                                       
mentorica: Anita Gaberšček 

 

Z Malim volkom sem preživel noč v gozdu

Bila je temna poletna noč in ko sem se zbudila, sem sedela na mogočnem hrastu. Začudena sem ugotovila, da sem pravzaprav v gozdu. Počasi sem splezala s hrasta. Čakaj! Nekaj šumi v grmu. Iz grma se čisto počasi pritihotapi čisto čisto majhen volkec in zavpije: Auuuuuuu! A ker je bil tako majhen in je zavpil tako nalahno, sem se čisto malo ustrašila. Previdno sem se mu približala.
Veš, ničesar se ne bojim, je rekel volkec. Nekaj časa je bila čista tišina, potem pa sem majhnega volkca previdno vprašala, ali zna res govoriti, in je prikimal.
Čakaj! Ta volkec zna GOVORITI? Zelo sem bila presenečena, potem pa sem ga le vprašala, kako mu je ime. Ime mi je kar Mali volkec. Tudi mene je povprašal in sem mu povedala, da sem Lana. Odšla sva na pot.
Odpravila sva se v Lanovščino. Aja! Pozabila sem povedati, da je to moja dežela.
Ko sva prišla do reke, me je Mali volkec vprašal, če si lahko malo odpočijeva. Ko sem mu pritrdila, se je vrgel na travo. Tudi prav! Pot sva nadaljevala in kar naenkrat je z neba priletel velik zmaj. Zmaj je vzel volkca! Tako sem se prestrašila, da sem kar tekla v smer, kamor je letel ta zmaj! Čisto v sebi sem vedela, kam leti. Zastal mi je dih: o tem sem pravzaprav SANJALA pred nekaj dnevi! 
Odšla sem do votline, v kateri je bil ujet Mali volkec. Ugotovila sem, da je šel zmaj spat, zato sem zelo potiho rešila volkca. Zašepetala sem mu, naj gre z mano. Tekla sva nazaj v gozd. Poslovila sem se od Malega volkca in odšla domov.
Zjutraj sem se zbudila ob desetih. Odšla sem dol, pojedla zajtrk, nato pa šla risat. Veste koga? Malega volkca!

Lana Brugger, 3. r.
OŠ Rodica                                                                                   
mentorica Mateja Jakoš Vasle

 

Z Malim volkom sem preživela noč v gozdu

Zvečer sem srečala Malega volka. Vprašal me je, kakšen šotor bova naredila - modrega ali rožnatega. Odgovorila sem mu, da raje modrega. Nato sva se igrala. Po igri sva tekmovala, kdo višje spleza na drevo. Na eni od vej drevesa je ležala knjiga z naslovom ČAROBNE STVARI. Ko sva odprla prvo stran, sem videla kazalo. Najbolj pa naju je zanimal Urok opolnoči. Pisalo je: če izrečeš ta urok, prideta opolnoči Leteči mucikus in kobra. Izrekla sva urok. Ko je bila polnoč, sta iz velike jame prišla Leteči mucikus in kobra. Kobra je bila prijazna, čeprav je izgledala hudobna. Če si bil nesramen, te je lahko tudi napadla. 
Letečega mucikusa smo jahali in v zraku smo lovili oblake. Ko je bilo jutro, sta odšla.
In če bi bila še dolgo tukaj, bi bila tudi naša pravljica daljša.

Katja Katarina Volgemut, 3. r. 
OŠ Rodica                                                                                   
 mentorica Mateja Jakoš Vasle

 

Kaj bi prvošolci pokazali turistu/izletniku v Košani?

Turistom bi predstavila našo lepo šolo, cerkev in kje je bil včasih v Košani zapor. Šolo bi jim predstavila, ker se v njej učimo in spoznavamo nove stvari. Cerkev bi jim pokazala, ker so v njej zanimive slike na steni. Stavbo, kjer je bil včasih zapor, pa zato, ker so notri zapirali med vojno ljudi. Danes v tej stavbi živijo ljudje. 
Shana Črlenec

Turistom bi pokazala kamnito korito, iz katerega so včasih pile krave in konji. Sedaj so v Košani še te živali in ne pijejo iz tega korita. Malo naprej je potok Farjevec. Turistom bi povedala, da so včasih strašili otroke, da tam straši krvavo stegno. Otroci so šli prej domov, ker jih je bilo strah hoditi po temi. Ko so šli spet k potoku, ko je bil dan, so pogledali in ugotovili, da pod mostom ni krvavega stegna in so se še naprej tam zbirali.
Laura Šprohar

S turistom bi šla do tiste hiše, kjer je bil včasih zapor. Ko so včasih fantje na vasi peli slovensko, so jih Italijani preganjali in jih zaprli v zapor, ki je bil pri Mesarjevih. Zdaj je tam klet, ampak ljudje se še vedno spominjajo, da je bil tam zapor. 
Ajda Blejc

Peljal bi ga k sebi domov. Ponudil bi mu sok, vino, pivo, kokakolo … Potem bi mu pokazal omarico, ki je zelo stara in izrezljana. Potem bi ga peljal še na sprehod po Košani.
Samuel Ivančič Tekavec

Turista bi peljala na Košanski hrib. S hriba je lep razgled na Košano. Potem bi se ustavili na igrišču in bi se lovili. Pokazala bi jim tudi stare hiše. Te stare hiše imajo majhna okna in izrezljana vrata.
Tia Medved

Izletnike bi peljala po vasi. Pokazala bi jim zanimiva majhna zamrežena okna. Učiteljica nam je povedala, da je bil v eni hiši včasih med vojno zapor. Pokazala bi jim tudi vodnjak v ruševinah.
Karin Belovec

Turistu bi pokazala vodnjak in mu povedala, kako so šli včasih iskat vodo, ko še ni bilo vodovoda. Pokazala bi jim še majhna okenca, ki so zamrežena. Pokazala bi jim tudi kamnito korito, kjer so včasih na vasi pile krave vodo.
Zoja Grmek Cvelbar

Izletniku bi pokazala igrišče z igrali za našo šolo. Pokazala bi jim tudi našo urejeno učilnico. Tudi stara šola je blizu in bi jim jo pokazala. Učiteljica nam je povedala, da so učenci včasih, ko je ona hodila v tisto staro šolo, sami pospravljali drva v klet skozi tista majhna okenca.
Taja Rutar

V Košani bi turistom pokazal cerkev, njena vrata, zvonik, izrezljano sonce nad vrati. Pokazal bi jim staro tehnico na sredi vasi. Tam so stari ljudje tehtali živino in seno. Tehnici po domače rečemo vaga.
Tine Mazi 

Turistu bi pokazala palčkovo travo, kjer se igramo. Pokazala bi jim cerkev v Košani, ker so v njej lepe jaslice. Tudi vrata v cerkev so izrezljana in bogato okrašena. Peljala bi jih tudi na Vremščico. Tam je cerkvica svetega Urbana, čisto na vrhu pa kamen.
Lara Morelj

Zanimivo bi bilo turistu pokazati stare hiše. V eni je bil včasih tudi zapor. Učiteljica nam je pokazala tisto majhno okence z rešetkami. Na starih hišah so tudi zanimiva, okrašena vrata. Pokazal bi jim korito, kjer so kmetje včasih napajali živino. Danes so v koritu posajene rože.
Dane Biščak

Izletnikom bi pokazala stara vrata na hišah, ki so zelo okrašena. Okraski iz lesa se mi zdijo čudoviti. Pa še igrišče z igrali bi jim pokazala, saj se tu otroci najraje igramo. Mogoče bi se turisti usedli na klopce in se tu malo spočili in pomalicali.
Lucija Gustinčič

Pokazala bi jim našo šolo in okolico. Videli bi šolski vrt, drevesa, igrala. Peljala bi jih v bližnji gozd, da bi se naužili svežega zraka. S hriba bi opazovali veliko igrišče, cerkev in druge hiše.
Aleksija Šprohar

Jaz bi turiste peljala v bližnji gozd in bi poiskala eno jaso za piknik. Potem bi jih povabila na prežo gledat divje živali. Ko bi se vrnili s preže, bi se na pikniku pogostili in odšli domov.
Tija Repič Lesjak

Pokazal bi jim naše igrišče. Tam se lahko igramo, lovimo, se spuščamo po toboganu. Najbolj všeč mi je igra bratec, reši me. Tukaj se igramo tudi z mivko in plezamo na drevesa. Potem bi turiste peljal še na palčkovo travo za šolo. V Košani bi jim pokazal še, kje je bil včasih zapor.
Aljaž Jedvaj

Turiste bi povabila v gozd, v Brda. Peljala bi jih na lovsko prežo in potem bi gledali živali: jelene, srne, volkove. Potem bi šli s preže v naš sadovnjak. Tam rastejo borovnice, lahko bi se jih najedli. Odšli bi domov.
Kaja Žnidaršič

Ljudem, ki bi prišli k nam, bi pokazal celo cerkev in cerkvena vrata, zapor in gozd, kjer žagamo drva. Tudi Gasilski dom se mi zdi zanimiv, ker je v Košani polno gasilcev, ki pogasijo ogenj. Tako se počutimo varne.
Jan Živec

Turiste bi povabila k nam domov, da pogledajo eno jamo. V jami so veje in kamni, zraven so race. Tudi na njivi imamo eno veliko jamo, kjer smo našli enega čokoladnega Božička. Moj tata je šel gledat jamo in smo videli enega kuščarja. Tam lahko vidijo netopirje. Zraven si lahko naberejo jagod. Turistom bi spekli pecivo, pa zelenjavo. To bi pripravila jaz, moja mama in sestrica.
Taja Rutar

Ljudem bi pokazal palčkovo travo za šolo. Od tam prideš tudi na košanski hrib. To mi je všeč. Ko tam hodimo, vzamemo s sabo psa in lovski pes dvigne iz zavetja živali, da jih vidimo. Na palčkovo travo se hodimo igrat lovljenje, skrivalnice, konje, bike, krave. Zelo radi se igramo v naravi in tukaj je najlepša igra.
Naj Železnik

Povedali: učenci 1. razreda OŠ Košana, napisali: mentorici Marija Mršnik in Mojca Žnidaršič

 

Krvavec na +40

Bil je topel vroč poletni dan,
ko sem šel smučat sam. 
Sanke, smučke in sani 
letele so po beli travi.

Mene zeblo je zelo,
ker vroče je bilo.
Sonce pripekalo je,
da trava vsa zmrznila je.

+40 stopinj dovolj je bilo,
da turisti zmrznili so močno.
Meni lepo je bilo,
saj užival sem zelo.

Anastasija Tešanović, 5. r.
OŠ Martina Krpana Ljubljana                                                 
mentor: Blaž Smrekar

 

Nesmiselna pesem

Pekač je pojedel kolač,
glasba in pesem kosilo,
torba prenaša otroke,
za zajtrk sveča in milo.

Knjiga je družba, s katero se igraš,
čokolado v solati imaš,
skupaj smo večji od tega sveta,
na tabli sva oba.

Anuška Lesar, 5. r.
OŠ Martina Krpana Ljubljana                                                 
mentor: Blaž Smrekar

 

Narobe svet

Pulover obleče Majo,
morje pluje po ladji,
drevesa odpadajo z listov
ter plešejo gadi.

Cesta vozi po avtih
in miši plešejo,
le to je ta zabava,
to je narobe svet.

Neja Makovec, 5. r.
OŠ Martina Krpana Ljubljana                                                                
mentorica: Anka Japelj

 

Nesmiselna pesem

Juha meša mamo, 
učenci učijo učiteljico,
oder nastopa na gledalcih
in flavta igra punčko.

Roža posadi babico,
očala si nadenejo fantka,
mafini pečejo kuharico
in papir piše na punčko.

Gabriela Primorac, 5. r.
OŠ Martina Krpana Ljubljana                                                               
mentorica: Anka Japelj

 

Nesmiselna pesem

Letalo je počasnejše od polža,
Jure plava v ognju,
morje je zasedlo celo zemljo,
ura poka kot za novo leto.

Morski pes leti kot ptica,
kura stoji na glavi,
šilček šili kuli,
ura ne tiktaka, ampak zvoni.

Gal Corn, 5. r.
OŠ Martina Krpana Ljubljana                                                               
mentorica: Anka Japelj

 

Ptica vozi letalo

Ptica vozi letalo,
letalo vozi ptico,
motorist nosi pico,
ali pa kraljico,

čelada gre na glavo,
glava pa na čelado,
nato prileti metulj na
pico in si da duška.

Tian Borovnjak, 5. r.
OŠ Martina Krpana Ljubljana                                                                
mentorica: Anka Japelj

 

Tulipan vozi kamijon

Zbrali smo se tulipani,
da kamijon bi odpeljali.
A kaj nam to pomaga, le
ko kamijoni strinjajo se ne.

Noga iz zemlje je prišla
in kamijon brcnila.
Oblaki so se zasmejali,
kamijoni pa jokali.

Čudno zdelo se nam je,
da noga kar iz zemlje gre, 
in tako konec je le.

Aleksandra Zrnić, 5. r.
OŠ Martina Krpana Ljubljana                                                                
mentorica: Anka Japelj

 

Tulipan vozi kamijon

Na plantaži tulipanov
so se dogajale čudne
reči. Modri tulipan 
(to pomeni pameten)
se je odločil, da
preden ga odrežejo
za v vazo,
poskrbi za svojo slavo.

Ko je zagledal vrtnarja,
se je urno izvlekel iz
zemlje in odhitel v
vrtnarjev kamijon,
prijel za volan
in pohodil plin.
Vozil je hitro 
in še hitreje.

Nato pa žal
končal 
v jarku. Temu je 
sledilo, da je ravno tako
končal v vazi na ne vem
kateri mizi.

Ko je odcvetel,
so ga dali
nazaj na 
plantažo in
je ponovno
zacvetel. Postal 
je rdeče barve,
ker ga je bilo 
sram zaradi
njegovih neumnosti.
Opravičil se je
cvetličarju.

Pia Bukovec, 5. r.
OŠ Martina Krpana Ljubljana                                                                
mentorica: Anka Japelj

 

Moj bord

Tako zelo sem si želela bord, da je mojo željo uslišal Miklavž in mi ga prinesel.  Moj bord je lepe modre barve in na njem je narisan mali polarni medvedek, ki spušča papirnatega zmaja. Zdaj sem potrebovala samo še sneg, da preizkusim svoj bord.
In res. Kmalu za tem, ko sem dobila bord, je zapadel sneg. V soboto, 15. 12. 2018, sem se z družino odpeljala na Golte, kjer je smučišče že obratovalo. Ker  zelo uživam v bordanju, sem bordala celo popoldne. Proti koncu popoldneva sem morala počasi zaključiti z bordanjem, zato mi je oči naročil, naj se spustim samo še dvakrat, vendar nisem upoštevala očijevega navodila, temveč sem se spustila še štirikrat. Priznam, da sem nekajkrat padla, vendar ni bilo nič hujšega. Mislim, da bom sedaj pozimi v prostem času večkrat bordala kot smučala. Golte so odlične  za smučanje, bordanje in sankanje. 
Ta dan mi je bil tako všeč, da bi ga z veseljem ponovila.

Ella Vecej, 3. r.
OŠ Tabor                                                                                   
mentorica Darja Savinek

 

Moj svet domišljije

Na gori živi zmajčica s tigrom. Ljudje ju občudujejo, ker sta borca proti zlu. Imata mladiča, ki je pol zmaj in pol tiger. Njegova najboljša prijateljica je zlata ptica. Nekega dne sta odšla na sprehod v čarobni gozd. Na jasi sta zagledala hišico iz sladkarij. V njej je živelo sedem palčkov. Pekli so črn, bel in koruzni kruh. Njihove pomočnice so bile majhne miške …
Takšen je moj svet domišljije. V njem živim v prostem času. Takrat se vse vrti okoli pravljic, mitov in legend. In takrat ne slišim nikogar.

Tevž Mlakar, 3. r.
OŠ Tabor                                                                                   
mentorica Darja Savinek

 

Zgodba moje družine

Meni je ime Diana, atiju Denis, mamici Katja, sestri pa Nastja. Ona mi včasih pomaga pri domači nalogi.  Imamo tudi šest mačk in enega psa. Mačkam je  ime Olaf, Elza, Gagarin, Bojaka ter Nebojaka in Kuro. Psu je pa ime Bilbo. 
Božič in novo leto bomo praznovali skupaj. Včeraj sva šli s sestro v gozd. Z mamico smo okraševali sobo. Danes bomo gledali film. Mami za božič želi lepo risbo. Ati želi nov avto. Nastja pa tišino. Jaz pa še ne vem. 

Diana Konovalova, 3. r.
OŠ Tabor                                                                                   
mentorica Darja Savinek

 

Pika Nogavička

Pika Nogavička se je odločila, da bo posejala kovanec.  V zemljo je naredila luknjo kar s kladivom. Notri je odložila kovanec.  Gor je dala eno jabolko. Potem je poklicala Tomaža in Anico naj prideta pogledat njen kovanec. Takoj sta prišla. Skupaj so čakali, a kovanec se ni premaknil.  Pika je Anico in Tomaža  poslala domov. Ko je hotela vzeti kovanec ven iz zemlje, je našla skrinjo s čokolado, torto in bomboni in tako naprej. Vse je pojedla in šla spat.

Julija Anko, 2. r.
OŠ Majde Vrhovnik                                                        
mentorica Vanja Šušteršič 

 

 

slika

Pasji mož, Svit Gorenc, 6 let, Trojane

slika
Naša družina, Matija Kranjc, 1. a, likovna tehnika: vodene barve, OŠ Ljudski vrt Ptuj, mentorici: Aleksandra Braček in Sonja Pučko

slika
Koledniki, Lucija Gustinčič, 1. r, likovna tehnika: flomaster in vodene barve, OŠ Košana, mentorica: Marija Mršnik

slika
Grad kralja Matjaža, Anej Krejan, 3. r, likovna tehnika: oglje, OŠ Franja Goloba Prevalje POŠ Leše, mentorici: Suzana Pušpan in Marina Stropnik

slika
Pošast, Klara Vidmar, 2. b, likovna tehnika: tempera, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, mentorica: Saša Kravos

slika
Prazniki, Zala Skaza,  1. a, likovna tehnika: mešana, OŠ Ljudski vrt Ptuj, mentorici Aleksandra Braček in Sonja Pučko

slika
Riba, Gorazd Bajec, 3. r, likovna tehnika: frotaž, OŠ Col, mentorica: Veronika Tihelj Bajc

slika
Slon, Urša Bratina, 3. r, likovna tehnika: žgana glina, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, mentorica: Nataša Rupnik

slika
Burja, Svit Murn, 2. r, likovna tehnika: tuš in tempera, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, mentorica: Anita Gaberšček

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

slika

Novosti

 

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.