Naslovnica_Slider_Bagola

Aljoša Bagola o …

Nagrajevani kreativec in eden najbolj branih slovenskih kolumnistov razmišlja o strahu, egu, sreči, zadovoljstvu in hvaležnosti.

Da Aljoša Bagola zna pripovedovati zgodbe, vemo. Navsezadnje je za svoje marketinške zgodbe prejel več kot 100 nagrad. Da zna svoje misli bravurozno ubesediti, tudi. Navsezadnje je že vrsto let med najbolj branimi slovenskimi kolumnisti.

Zato pravzaprav ne preseneča, da je njegova prva knjiga Kako izgoreti tako rekoč čez noč postala uspešnica in v rekordnem času doživela ponatis. Privoščite si nekaj njegovih razmišljanj.

… zadovoljstvu

»Spoznal sem, da moramo svoj uspeh slaviti tako, da v njem uži­vamo. Sam sem to počel preveč etapno. Vedno sem rad ustvarjal, vedno sem rad zmagoval in rad sem bil ovenčan z lovorikami. Težava pa je bila v tem, da so bili občutki katarze kratkega veka. Kot bi vsak dan splezal na osemtisočak, naredil fotko in se brez kančka notranjega zadovoljstva že odpravil na naslednjega.«

… pričakovanjih

»V enačbi za ugotavljanje našega splošnega življenjskega zado­voljstva so ključna naša pričakovanja. Pričakovati, da bo življenje kdaj težko, je pravilno. Pričakovati, da je življenje v celoti težko, pa je oropati se vseh priložnosti, da bi dognali – in predvsem živeli – zadovoljno in ne le zadovoljivo življenje.«

… strahu

»Če bi izgorelost morala zasnovati svojo prepričevalno kampa­njo, bi bil njen slogan Naredimo strahove spet velike. Pri izgore­losti je alfa čustvo strah. »Alfa« v smislu poglavarstva glavnega samca v krdelu goril. Nikoli prej v življenju nisem niti približno slutil, kakšne so lahko razsežnosti neukrotljivega strahu. S stra­hom je bila zastrupljena sleherna celica mojega telesa in prav noben om ni zalegel. Tulil in skovikal je okoli moje duše in vsak atom razpoložljive energije sem moral zenmojstrsko pretapljati v samonadzor in spretno fasadiranje svojega počutja pred vsemi razen pred najbližjimi.«

… pravilu sredinca

»Danes živimo po pravilu palca. In to dvojno – vse doživljamo pavšalno, čez palec, in vse hkrati drvi mimo nas kot objave, ki si jih s palcem na telefonskem zaslonu nenehno potiskamo mimo oči. Mogoče bi si morali izmisliti pravilo kazalca: z njim poka­žemo na nekaj dobrega in se na to osredotočimo. In še pravilo sredinca – da ko s kazalcem nekaj izberemo, vse drugo, kar nas hromi, straši in živcira, preprosto odstranimo. Ne odrekajmo se moči sredincev.«

… zamenjavah in spremembah

»Meni so krila odpovedala na takšni višini uspehov, da bi lah­ko med štrbunkom odmolil cel očenaš. Zato so bile posledice drugačne kot pri spremembi frizure. Zamenjati sem želel služ­bo, poklic in okolje. Zamenjati sem želel izčrpano telo, bedno počutje in izčrpavajoče misli. Ob tem pa sem ugotovil nekaj pomembnega: zamenjati ne pomeni nujno spremeniti. Skoraj vse našteto bi lahko zamenjal, vendar nisem bil prepričan, kaj bi se res spremenilo. Zamenjava je zunanja sila, sprememba pa notranja. Zato sem se odločil spreminjati svoj odnos in postavljati meje.«

… prividu sreče

»Tudi če se zelo potrudimo in izpolnjujemo vsa zunanja merila, kot so odlična izobrazba, bleščeča kariera, čudovita družina, pre­krasen dom, najnovejša tehnologija, zavidanja vredna potovanja in nenehne, do ušes nasmejane objave na družbenih omrežjih, je lahko naša sreča še vedno zgolj prikazen. Prikaz(en) na insta­gramu. Sreča, ki je le prikazen, je kazen. Kazen, ki jo vsak dan znova nalagamo sami sebi. Ko zjutraj odpremo oči, si nadenemo sodniško haljo, se pogledamo v ogledalo, počimo s kladivcem in osebo v odsevu obsodimo na lastno ječo za naslednjih 24 ur.«

… hvaležnosti

»Miselnost, da nam za življenjsko zadovoljstvo ni treba drveti naokoli s polnim prtljažnikom materialnih stvari in da uspeh ni izpolnjevanje pričakovanj drugih ljudi, tem­več svojih, se torej začne s tem, da smo hvaležni za tisto, kar v resnici potrebujemo. Zato je hvala res mogočna be­seda. Hvala je kot kokakola, kot jo je nekdo lepo opisal: privošči si jo lahko vsak in je enakega okusa tako za reve­ža kot za milijarderja. Bodimo torej hvaležni in sami sebi bomo manj nadležni.«

… egu

»Če primerjam svoje zdajšnje počutje s tistim pred izgorelostjo, lahko mirno rečem, da sem kakovostno napredoval. Dovolim si delati več napak, znam obračunati z občutki krivde, ki so kot lu­badarji na poživilih rovarili v meni, če nisem bil vedno najboljši in če nisem vsem ustregel. Znam biti tudi svoj satelit, kar pomeni, da se znam ogledati od daleč in razumeti svojo neznačilnost ter zato bolj ceniti vse, kar je lepega okoli mene. Postavljam si prava vprašanja o tem, kaj želim v življenju doseči, in predvsem zmorem po hitrem postopku odsloviti ljudi, ki me obremenjujejo, ki so negativni in z njimi nočem izgubljati časa.«

Kako izgoreti ... in vzeti življenje v svoje roke
Kako izgoreti ... in vzeti življenje v svoje roke
Aljoša Bagola

Menu