Vodja programa Oxford University Press Bojana Mihelač

Bojana Mihelač: Tri desetletja v službi jezikov

Vodja programa Oxford University Press o poslanstvu Centra Oxford, tujih jezikih in novih smernicah pri poučevanju.

Center Oxford je na področju učenja tujih jezikov ena najuglednejših institucij pri nas. Kot največji slovenski ponudnik in distributer učbenikov in literature za učenje jezikov sodeluje s priznanimi evropskimi založbami, kot je Oxford University Press, in skrbi, da je slovenski trg vedno v stiku z novostmi.

Tudi vodja programa Oxford University Press Bojana Mihelač je kot svetovalka ves čas na tekočem z najnovejšimi smernicami – tako učenja kot poučevanja jezikov. Obenem kot nekdanja učiteljica angleščine natančno ve, kaj je tisto, kar učitelji in učenci najbolj potrebujejo – ne glede na leta. 
 

Kakšno je poslanstvo Centra Oxford? 

Center Oxford že več kot tri desetletja sodeluje s številnimi tujimi založniki gradiv za učenje tujih jezikov, od katerih je najpomembnejši partner in principal založba Oxford University Press, po kateri je poimenovan tudi naš oddelek. Smo največji ponudnik in distributer literature za učenje tujih jezikov. 

Na poslanstvo Centra Oxford kaže naš moto »Največ za učenje tujih jezikov«, saj je ponudba velika tako za učitelje kot za učence, dijake, slušatelje ali starše in tudi za vse starostne skupine. Naj se tujega jezika uči vrtičkar ali slušatelj v tretjem življenjskem obdobju – trudimo se, da v naši ponudbi vsak najde kaj zase.
 

Kateri dosežki Centra Oxford so po vašem mnenju prelomni?

Največji dosežek Centra Oxford – še pod okriljem Cankarjeve založbe – je to, da so bili tuji založniki pripeljani v Slovenijo in predstavljeni slovenski strokovni javnosti, učiteljem tujih jezikov. S tem so se odprla vrata sodobnim pristopom in širšemu naboru gradiva. 

Sama sem kot gimnazijka doživela prehod z učbenika za učenje angleščine iz ene od nekdanjih jugoslovanskih republik na učbenik tuje založbe – konkretno Headway, ki je pravkar izšel v že peti izdaji. Premik je bil tako rekoč epski, pa čeprav le z vidika srednješolke, ki se ni spoznala na učne metode, a tudi kot dijak prepoznaš bolj zanimivo in lažje učenje.

Centru Oxford in založbi Oxford University Press je skupno tudi postavljanje mejnikov v poučevanju angleščine, prvi v Sloveniji, drugi v svetovnem merilu. Skoraj ni srednješolca in ne učitelja angleščine, ki v več kot treh desetletjih od prve izdaje ne bi imel osebne izkušnje z učbeniškimi kompleti Headway. 

Podobno dolgo obdobje je osnovnošolsko učenje in poučevanje angleščine zaznamovano z učbeniškimi kompleti Project. Gre za seriji, ki številne učitelje angleščine spremljata, od kar so bili sami osnovnošolci ali srednješolci, kar je izreden dosežek za kakršen koli produkt.

Odgovornost ustvarjalcev obeh serij je velika, saj sta bila tako Headway kot Project v številnih pogledih prva izkušnja s tujim/uvoženim gradivom za učenje angleščine za veliko učencev, dijakov, učiteljev, celo držav in sta kot takšna postavila standarde učenja in poučevanja angleščine.

»Naj se tujega jezika uči vrtičkar ali slušatelj v tretjem življenjskem obdobju – trudimo se, da v naši ponudbi vsak najde kaj zase.«

Danes se področje učenja in poučevanja na sploh, ne samo jezikov, zaradi sodobnih tehnologij hitro spreminja. Kakšne so najnovejše smernice?

Malo področij našega vsakdanjega življenja ni doživelo sprememb zaradi sodobnih tehnologij. Jezik kot živa stvar še posebej izraža to, kar se v svetu okrog nas spreminja. Tudi učenje tujih jezikov temu naravno sledi. 

Zato se v Centru Oxford velikokrat pošalimo, da smo učitelji tujih jezikov – še zlasti angleščine – kar malce razvajeni v primerjavi z učitelji drugih šolskih predmetov. To lahko ilustriramo s prihodom interaktivnih tabel v Slovenijo pred več kot desetletjem. Različni ponudniki te tehnologije so hiteli izobraževati šole, ki so jo nabavile, o rabi programske opreme na tablah in tega se je lotil vsak proizvajalec z malce drugačnim programom.

Naenkrat so učitelji določenega predmeta ob vsebini učnega načrta in učbeniku, ki so ga že uporabljali, morali naštudirati še en program, če so želeli, da je bila ta nova tehnologija vsaj približno izkoriščena v razredu. Nekatere šole so celo kupile table več različnih proizvajalcev, zato je ta pridobitev večkrat ostala slabo izkoriščena. 

Založba Oxford University Press je bila ena prvih, ki je za to novost ponudila svojo programsko opremo (t. i. iTools) – po meri svojih učbenikov. Naenkrat je učitelj angleščine lahko povsem pozabil na programsko opremo table in si naložil le interaktivni učbenik, ki mu je že na začetku svojega razvoja ponudil vsa osnovna orodja za delo v razredu – in to na tabli katerega koli proizvajalca. 

Tako zdaj skoraj ni učnega gradiva, ki mu ne bi bila dodana koda za spletni dostop do vsebin in/ali aplikacija za pametni telefon. Pri učenju tujih jezikov je bilo to že ves čas prisotno na različnih nosilcih zvoka in videa, saj se je brez zvočne podobe jezika nemogoče učiti. Danes pa večina učbenikov uporablja dodatne e-dostope, kjer uporabnikove odgovore sistem sam ovrednoti, učiteljem pa v obliki e-redovalnice ponudi povratno informacijo o tem, kako se je uporabnik odrezal. 

V Sloveniji je trenutno najbolj priljubljeno in tudi najbolj praktično povezovati klasične tiskane učbeniške komponente s spletnimi dostopi in interaktivnostjo. Prehoda na zgolj e-učbenike v naših osnovnih in srednjih šolah še ni zaznati. V času pandemije in učenja na daljavo pa so vse dodatne opcije, s katerimi je bilo dotlej po želji učitelja ali uporabnika mogoče le nadgraditi delo v razredu, postale nujne za pot do uspeha. 

Bpjana Mihelač z učbenikom Headway

Bojana Mihelač

»V Sloveniji je trenutno najbolj priljubljeno in tudi najbolj praktično povezovati klasične tiskane učbeniške komponente s spletnimi dostopi in interaktivnostjo.«

Kateri pristop ali učna metoda je po vaših izkušnjah najučinkovitejša? In kakšne rezultate daje?

Sama po številnih letih poučevanja še vedno verjamem v to, da je učenje jezika proces, ki se ga je treba lotiti sistematično in dolgoročno. Ne verjamem v »instant« rešitve. Zaupam sodobnim metodam, ki gradijo na najnovejših spoznanjih stroke in integrirajo tehnologijo. Učenje je torej lahko zabavno, raznoliko in nas motivira, kar pa še zmeraj ne pomeni, da se jezika naučimo čez noč. 

Metode so različne, saj so tudi učne situacije zelo različne. Naše stranke so tako osnovne in srednje šole kot vrtci, jezikovne šole, fakultete, programi za tretje življenjsko obdobje, ne nazadnje pa tudi starši, ki želijo sami delati z otroki. Zato smo zaposleni v Centru Oxford usposobljeni svetovati, s kakšnim gradivom se tega lotiti. 

V današnjem času podajanje osnovnih informacij o gradivu ni več dovolj niti ni potrebno, saj je veliko informacij mogoče najti na spletu. Kar stranke želijo in pričakujejo v oddelku, ki je specializiran za gradivo za učenje tujih jezikov, je nasvet, usmeritev in reševanje specifičnih izzivov tovrstnega učenja.

Gradivo za različne starosti in interese

Zdi se, da se danes mladi pogosteje in lažje izražajo v angleščini kot slovenščini. Bi nas to moralo skrbeti ali veseliti?

Na to vprašanje bo najbrž vsak učitelj angleščine odgovoril drugače. Moje osebno mnenje je, da bi nas moralo bolj skrbeti to, da je slovenščina, ki so ji mladi izpostavljeni v medijih, ki bi morali zagotavljati stik z materinščino, na zelo nizki ravni. Če pogledamo tuje programe na primer, tudi takšne, ki ponujajo dokumentarne vsebine, prevodi (podnapisi) niso vredni prevajalskih sposobnosti povprečnega osnovnošolca. 

Najhuje pa se mi zdi vzeti v roke kakšno otroško knjigo, pravljico recimo, v kateri je jezik takšno skrpucalo, da jo je nemogoče brati. To, da se mladi pogosto izražajo v angleščini, se mi ne zdi narobe, če se ob tem – seveda priložnosti primerno – znajo izražati tudi v pravilni slovenščini. Potem so po znanju kvečjemu bogatejši od generacij pred njimi. Žal pa velikokrat ni tako in to je tisto, kar je skrb vzbujajoče.
 

Skozi vse leto za učitelje tujih jezikov pripravljate tudi seminarje in delavnice. Kakšni so ti dogodki?

Ja, res je, velik del teh dogodkov nastaja v sodelovanju s tujimi partnerskimi založbami. Najbolj prepoznaven dogodek je vsakoletna konferenca Oxford University Press z več kot dvajsetletno tradicijo. Prvi petek v decembru se zbere 500 učiteljev angleščine na celodnevnem strokovnem izobraževanju, ki sledi aktualnim temam. 

Pripravljamo tudi delavnice za širok spekter uporabnikov, kot so na primer tujejezične delavnice za otroke v specializirani knjigarni za tuje jezike Centra Oxford na Kopitarjevi 2 v Ljubljani. Vedno bolj priljubljena pa so tudi »online« izobraževanja partnerskih založb, kot so različni webinarji.

Center Oxford

Center Oxford

Kaj pa naloge za prihodnost? Na katera področja bo Oxford Center usmerjal svoje delovanje?

Izzivov je zmeraj veliko in se jih lotevamo skupaj s tujimi partnerji. Slovenija se ne razlikuje od večine evropskih držav glede trendov pri učenju in poučevanju tujih jezikov, zato naši tuji partnerji gradijo razvoj v smereh, ki so tudi pri nas najbolj perspektivne. 

Večina informacij se seli na splet, kar pomeni, da se moramo še bolj usmeriti v svetovanje in graditi na prepoznavnosti Centra Oxford kot tistega, ki širokemu naboru strank na svojem področju kompetentno svetuje. 

Menu