Vabljeni v trgovine Mladinske knjige. Blizu smo >

Prizor iz serije Patrick Melrose

Modra kri na heroinu

Med udeleženci hišne zabave v predmestju Londona je bila tudi sošolka s paralelke, ki je honorarno delala v eni izmed prestižnih londonskih veleblagovnic.

Zabavala nas je z anekdotami, ki jih je doživela ob obiskih visoke britanske družbe.

»Takšne stranke nikoli ne nakupujejo skupaj z običajnimi plebejci,« nam je povedala. »Zanje moramo po navadi odpreti trgovino izven delovnega časa, da je vsa veleblagovnica na voljo samo njim. Neredko zapravijo tudi po milijon funtov za najrazličnejše luksuzne ali redke izdelke, ki v trgovini sploh niso razstavljeni, ampak jih pripravimo šele pred njihovim obiskom.« 

To je bila zanjo, pripadnico srednjega razreda, edina možnost, da sploh sreča takšne ljudi, pa čeprav samo v vlogi nekdanje služinčadi, je pripomnila. Plemstvo, zemljiški veleposestniki ter potomci zmagovalcev industrijske revolucije in kolonialnih upraviteljev živijo v nekakšnem vzporednem svetu. Izobražujejo se v elitnih šolah, družijo se v zaprtih klubih in ne hodijo v službe. Sami sebe pa še vedno vidijo kot »our betters« (nekaj več), kot so jih običajni ljudje čisto resno klicali še desetletja po koncu druge svetovne vojne.

Plemstvo, zemljiški veleposestniki ter potomci zmagovalcev industrijske revolucije in kolonialnih upraviteljev živijo v nekakšnem vzporednem svetu.

V takšnem okolju je odraščal tudi Edward St. Aubyn, avtor serije romanov o družini Melrose (leta 2018 so po njej posneli tudi odlično televizijsko serijo). Njene člane najprej srečamo na idiličnem francoskem posestvu. Petletni sin Patrick se igra v vinogradu. Oče David igra klavir, mama Eleanor se odpelje z razkošnim rdečim kabrioletom. Na mizi so dobrote njihove francoske gospodinje Yvette in na vrtu lahko bralci uživamo v vonju zrelih fig. V njihovo graščino bodo kmalu prispeli stari družinski prijatelji, ki so se odzvali vabilu uglednega aristokrata. 

Toda vsaka opisana podoba skriva veliko temnejšo zgodbo. Davida ne bolijo samo revmatični prsti, s katerimi poskuša krotiti klavirske tipke, ampak tudi spomini na očeta in bolezen, zaradi katere ni smel postati skladatelj. Eleanor bo komaj našla pot do letališča, ker se je pred vožnjo opogumila z alkoholom in pomirjevali. Njena zasvojenost je povezana s ponižujočimi spomini na sladke fige, ki jih je morala nekoč z usti in na vseh štirih pojesti s tal. Še hujša izkušnja čaka Patricka, ki bo o njej spregovoril šele veliko pozneje. Takrat, ko bodo njegovo življenje že obvladovali heroin, spolnost in misli na samomor. 

Patrick je v resnici Edward. Člani družine Melrose so sicer literarizirani, vendar je zgodba biografska. St. Aubyn ni bil prvi britanski pisatelj, ki je opisal globok identitetni in človeški razkroj britanskih »the betters«, a je bil pri tem morda še najbolj neposreden. Britanskim višjim slojem ni ostalo nič drugega kot kri. Nekdanjega globalnega britanskega imperija že dolgo ni več. Finančniki, tehnološki milijarderji, estradniki in ruski oligarhi so postali bogatejši od njih. Njihovi nasledniki pa trpijo zaradi nekdanjega prepričanja, da »se odraslim prav nič ne pozna, če v otroštvu doživijo kaj neprijetnega, ampak jih to kvečjemu utrdi«,« kot je vzgojo v družini Melrose komentiral eden izmed očetovih nekdanjih sošolcev.

St. Aubyn ni bil prvi britanski pisatelj, ki je opisal globok identitetni in človeški razkroj britanskih »the betters«, a je bil pri tem morda še najbolj neposreden.

St. Aubyn zelo nazorno pokaže, da to ne drži. Travma je prav tako dedna kot bogastvo, a je v nasprotju z denarjem ni mogoče zapraviti za droge ali uporabiti za človekoljubne namene. Enako težko se je znebiti privzgojenih privilegijev, saj je Patrick kljub sovraštvu do očeta globoko ponotranjil njegove nauke: ambicija je vulgarna, uspeh je želja revežev, morala je za šibke. Zato ne zmore zares prevzeti odgovornosti niti za dejanja, ki jih je kot odrasel zagrešil sam – privilegirani in s samim sabo obsedeni dedič materinega premoženja. 

Ko sem se pred skoraj dvajsetimi leti prvič srečal z razredno britansko družbo, sem se zavedel, kako enakostna je bila takrat Slovenija. Težko sem si predstavljal, da bi zaradi kogar koli odprli trgovino zunaj delovnega časa. Otroci politikov, gospodarstvenikov in znanih javnih oseb so obiskovali iste šole in krožke kot vsi drugi. Na študentskih zabavah večinoma nismo občutili razrednih razlik, prav tako še nismo nikogar oklicali za »our betters«, čeprav so vozili dražje avte in potovali na eksotične počitnice. Toda poosamosvojitvena desetletja so tudi v Sloveniji omogočila akumulacijo kapitala, ki ga počasi prevzemajo posamezniki, podobni Patricku. Obremenjeni z uspehom staršev, vzgojeni v »nekaj več« in obdani s privilegiji, zaradi katerih bodo lahko vse življenje ohranjali prednost pred drugimi. 

Patrick Melrose zato pomaga pogledati tudi v prihodnost naše vse bolj razslojene družbe. In razumeti, zakaj jo je treba preprečiti.

Patrick Melrose, 1. del
Patrick Melrose, 1. del
Edward St. Aubyn

Sofinancira program Evropske unije
Raziskovalni novinar Lenart J. Kučić
O avtorju

Lenart J. Kučič je preiskovalni novinar na Pod črto, predavatelj, voditelj podkastov, soustanovitelj Marsowcev in sourednik spletnega medija Disenz.

Menu