Vse, o čemer neradi govorimo

Vse, o čemer neradi govorimo

Kaj mladega človeka pripravi do tega, da brez razloga uporabi silo?

Ali razumemo nestrpnosti in skrajnosti? Lahko ljubljene obvarujemo pred zlorabo, ne da bi naredili še večjo škodo? So eni ljudje res vredni več in drugi manj? Kaj prinese maščevanje?

Takšna neprijetna vprašanja si v zbirki kratkih zgodb Vse zastavlja večkrat nagrajena danska pisateljica in aktivistka Janne Teller, ki bo 5. aprila obiskala Slovenijo kot gostja festivala itn.

Nekdanja svetovalka na konfliktnih območjih je po dolgih letih delovanja pod okriljem EU in OZN v Afriki spoznala, da umetnost zdravi, daje smisel življenju in ima moč, da ga spreminja. Tudi zato v svojih literarnih delih za mlade in odrasle nenehno in neizprosno kaže na prezrte, a aktualne in pereče probleme današnje družbe. Njene teme niso prijetne, niso črno-bele in nikakor nepomembne. Bralca, mlajšega ali zrelejšega, silijo k razmišljanju, zavzemanju stališč in nemalokrat sprožajo žgoče debate.

»Vsi ljudje kdaj doživijo odločilen trenutek v življenju, trenutek, ko se jim odpre uvid, vase ali v sočloveka – dogodek, ki razodene ali opredeli, kdo v resnici smo. Pod površino. Ta trenutek ali vsi taki trenutki izhajajo iz tega, kar jaz imenujem Vse. O takih trenutkih, v katerih osebe doživijo uvid v svoje življenje ali življenje drugih ljudi, govorijo zgodbe v tej zbirki,« je zapisala Janne Teller v spremni besedi k zbirki.

Na prvi pogled se zdi, da so zgodbe z globoko humanistično noto namenjene otrokom, v resnici pa gre za literaturo, ki je namenjena mladim odraslim in odraslim, saj so vprašanja o umoru in smrtni kazni, predsodkih in nestrpnostih, duševnih motnjah in iskanju identitete zahtevna.

»V šoli ti gre dobro. Sošolci te imajo radi. Tvoja družina je na boljšem kot večina drugih, tvoj starejši brat je učitelj, sestra študira biologijo. Svet ti leži pred nogami.«
»Kateri svet?«
»Nehaj, no …«
»S čim?«
»Lahko delaš vse, kar te veseli. Danska je dobra država, demokracijo imamo, vsi smo enaki. Imaš dostop do vse Evrope, praktično do vsega sveta. Tvoje možnosti so neomejene …«
»Pa ravno o tem ti govorim.«
»… Ti pa se spajdašiš s tolpo, greš v mesto in skočiš nekemu moškemu na glavo.«
»S tolpo?«
»Ja, s slabo družbo. Zakaj si pustil, da te taki zvlečejo medse?«
»Sam sem bil.«
(odlomek iz zgodbe Zakaj?)

Dejstvo je, da je najstništvo zelo zahtevno poglavje človekovega razvoja, tako za najstnike kot tudi za njihove bližnje, nasilje pa pereč pojav, o katerem moramo govoriti. Veliko najstnikov se nikomur ne izpove o nasilju, ki se jim dogaja, mnogi pa se sploh ne zavedajo, da je to, kar se jim dogaja, nasilje.

»Morda vaš otrok ne bo nikoli žrtev nasilja niti povzročitelj, zagotovo pa bo del »občinstva«, ko se bo nasilje dogajalo, v knjigi Najstniki: praktični vodnik za starše razlaga psihologinja dr. Ana Kandare Šoljaga. Po njenem mnenju je občinstvo bistvenega pomena pri vrstniškem nasilju, saj prav občinstvo nemalokrat podpre nasilneža in nadaljnje nasilje. Vendar pa se marsikdo ob tem počuti neprijetno, a ker se boji stopiti iz množice in tvegati, da postane žrtev tudi sam, molči in igra vlogo, ki se mu zdi varnejša.

Branje o neprijetnih temah je pomembno, saj spodbuja pogovor.

Zato je najboljša preventiva in močno orožje zoper vrstniško nasilje to, da občinstvo prevzame vajeti v svoje roke in nasilje prepreči. En sam pogumen najstnik ne more storiti ničesar, skupina pogumnežev pa lahko.

Zato je branje o neprijetnih temah, kot je nasilje, pomembno, saj spodbuja pogovor in le prek pogovorov bodo otroci in mladostniki lahko razumeli, da je vsaka oblika nasilja nesprejemljiva, pisanje Janne Teller pa bo imelo še večjo moč.

Vse
Janne Teller

Vse, o čemer se ne govori.

Menu