Pisateljica Margaret Atwood

Vsi bi bili radi slavni

Pisateljica Margaret Atwood o slavi, vodovodarstvu in srečnih koncih.

Takoj ko Margaret Atwood sede na kavč v hotelskem preddverju, se zazre vame s svojim nepopustljivim jekleno modrim pogledom in ga ne umakne več.

Do trenutka, ko se na lepem od nekod vzame moški, ki noče oditi, dokler ne dobi avtograma. 80-letnica mu prijazno ustreže. Dandanes si ne morete privoščiti, da bi ljudi kar odslovili, pravi kanadska pisateljica. Sicer se bo na Twitterju hitro znašel čivk o “hudi Margaret.
 

Reader’s Digest Slovenia: Ali vam je vsa ta pozornost javnosti nadležna ali vsaj malo uživate v njej?

Slava je zapletena stvar, še zlasti v literarnih krogih. Skrivaj si vsi želijo biti slavni, a ko se ti to zgodi, ko zares postaneš slaven, vsi mislijo, da je to konec, da ne boš nikoli več napisal nič dobrega. Obstajajo štiri vrste knjig: dobre knjige, ki se dobro prodajajo. Slabe knjige, ki se dobro prodajajo. Dobre knjige, ki se ne prodajajo. In slabe knjige, ki se ne prodajajo. Preživiš samo, če tvoje knjige sodijo v eno od prvih treh kategorij. Imela sem srečo, da sem se lahko preživljala s pisanjem, da mi ni bilo treba hoditi v službo.
 

Test sposobnosti, ki ste ga opravili v šoli, je pokazal, da bi morali postati avtomehanik. Kaj ste povedali učiteljem, da so vam priporočili takšno kariero?

Vprašalnik je temeljil na tem, kaj te veseli in kaj rad počneš, zato ni presenetljivo, da so na plan prišle moje izkušnje z mehaniko. Odraščala sem v kanadski divjini in se navadila uporabljati najrazličnejše orodje. Če živiš sredi gozda in se kaj pokvari ali zlomi, ne moreš kar v trgovino po novo stvar, ampak se jo naučiš popraviti.
 

In kaj ste popravljali?

Kar solidna vodovodarka sem. Ampak o vodovodnih inštalacijah mora človek vedeti samo dvoje: da voda vedno teče navzdol in da drek vedno splava na gladino.
 

Kljub temu ste postali pisateljica.

Mislim, da gre to pripisati dejstvu, da v 50. letih 20. stoletja ni bilo prav veliko delovnih mest za avtomehaničarke in vodovodarke.
 

Vaše politične in družbene analize nikoli niso optimistične, za vas pa pravijo, da ste srečen človek. Kako gre to dvoje skupaj?

Res je, vesele narave sem. Ampak moralo bi nas biti več, saj so samo zadovoljni ljudje sposobni jasno videti, kaj se dogaja v svetu. Tiste, ki so nagnjeni k črnogledosti, vse skupaj le še bolj potre.
 

Kako pomemben je za vas srečen konec?

Kaj je sploh srečen konec? Vsi moramo umreti, torej bi se morali bolj ukvarjati z vprašanjem “kako” kot z “kdaj”. Ko umrete, je to samo konec vaše zgodbe. A to še ne pomeni, da je konec sveta. Razen če v Zemljo sočasno trči ogromen asteroid.

Margaret Atwood se je rodila 18. novembra 1939 v Ottawi v Kanadi in del otroštva preživela v gozdovih Ontaria in Quebeca, kjer je njen oče, ki je bil ontomolog, opravljal raziskave. Po študiju je poučevala literaturo in začela pisati romane, eseje in kritike. V Kanadi velja za eno najpomembnejših sodobnih avtoric. Največji uspeh ji je prinesel roman Deklina zgodba, ki je izšel leta 1985 in po katerem je bila posneta televizijska nadaljevanka, in njegovo nadaljevanje, Testamenti. Atwoodova je prejela številne nagrade. Ima hčerko in živi v Torontu.

Intervju je bil objavljen v reviji Reader's Digest Slovenija

Reader's Digest je najbolj brana revija v Evropi in se ponaša s 100-letno tradicijo. Svoje bralce vsak mesec razveseli z raznolikimi članki z vsega sveta in navdihujočimi zgodbami, ki predstavljajo pozitivno plat življenja. Več o reviji > 

Reader's Digest Slovenija, junij 2020
Reader's Digest Slovenija

Izkoristite 15% popust in številne dodatne ugodnosti ob naročilu revije!

Menu