10 razlogov za branje

Zakaj sploh brati?

Ali ima branje tiskanih knjig sploh še smisel, ko je že vse na spletu? Ima. V knjigi Berem, da se poberem je 10 razlogov za branje zbral dr. Miha Kovač.

Ali s tem sploh kaj (pri)dobimo? Ali ne bodo tiskane knjige sčasoma izginile? Da, da in ne.

Tako bi odgovorili zelo na kratko, argumente, zakaj to drži, pa v obliki 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih v knjižici Berem, da se poberem razumljivo in nazorno naniza poznavalec založništva, branja in knjige dr. Miha Kovač.
 

Če znaš dobro brati, vidiš in slišiš več.

Ljudem, ki slabo berejo, črkovanje zapolni vse tiste miselne kapacitete, ki bi jih lahko porabili za razumevanje prebranega. Tisti, ki veliko beremo, beremo avtomatično, brez črkovanja, s čimer sprostimo miselne kapacitete za razumevanje prebranega. Zato: več ko beremo, lažje razumemo tisto, kar preberemo.
 

Če bereš, poznaš več besed, zato lahko razmišljaš o več rečeh.

Ko beremo besedila, v katerih srečujemo nove besede, nove besedne zveze in nove miselne povezave, si poglabljamo in širimo besedišče. Takemu branju pravimo globoko branje. Nove besede, stare besede z novimi pomeni in nove miselne povezave so osnovni pogoj za ustvarjalno mišljenje. Globoko branje je zato vadba za mišljenje.
 

Če daljša besedila bereš s papirja, jih razumeš bolje, kot če jih bereš z zaslona.

Ob zori digitalne dobe branje tiskanih knjig ponuja protiutež zaslonskim medijem, nas osredotoča, umirja in vodi v nove izzive. Način branja je odvisen tudi od podlage, s katere beremo. Poljudna ali znanstvena besedila razumemo bolje, če jih beremo s papirja kot z zaslona.
 

Če uporabljaš zaslonske tehnologije in bereš knjige, se naučiš misliti na dva različna načina.

Zaslonski mediji so nas naučili, kako v kratkem času obdelamo razmeroma veliko informacij in se orientiramo v okolju, na katero se te informacije nanašajo. Branje knjig nas uri v daljšem vzdrževanju pozornosti na en sam problem ali zgodbo. Kombinacija zaslonskega in »knjižnega« načina mišljenja je zato bistvena za preživetje v sodobnem svetu.
 

Če bereš leposlovje, lažje razumeš druge.

Branje leposlovja je trening za vživljanje v misli in čustva drugih ter za razumevanje čustev in misli, ki poganjajo nas same. Z branjem zato razvijamo sposobnost prepričevanja in sodelovanja, ki je ključna za uravnoteženo osebno življenje in uspešno preživetje na delovnem mestu.
 

Otroci, ki odraščajo v beročem okolju, so v življenju uspešnejši.

Z družinskim branjem otrokom pomagamo, da se razvijejo v misleča, čuteča in empatična bitja. Odrasli s srednjo izobrazbo, ki so se rodili v družini z vsaj srednje veliko knjižnico, so bralno in matematično enako pismeni kot odrasli z eno stopnjo višjo izobrazbo, ki so odrasli v družini z majhno knjižnico. Kar zadeva bralno in matematično pismenost, lahko z branjem knjig preskočimo eno stopnjo izobrazbe.
 

Med bralci je več zadovoljnih in ustvarjalnih ljudi kot med nebralci.

Države z razvitimi bralnimi navadami so inovativnejše, srečnejše in bogatejše od držav, kjer ljudje ne berejo. Podobne razlike so tudi med ljudmi, ki berejo, in ljudmi, ki ne berejo.
 

Branje je napor, z nekaj sreče pa tudi užitek.

Včasih se s pomočjo dotlej neznanih besed, novih pomenov znanih besed, novih besednih zvez in nenavadnih stavkov svet sesuje in sestavi na nov, nepričakovan način – skozi táko, recimo mu ustvarjalno, mišljenje pa se rodijo nova spoznanja in novi svetovi. Branje knjig je trening za tovrstno mišljenje. Branje knjig je napor, ki nas nauči misliti.
 

Branje v tujem jeziku je okno v svet, od koder vidiš tudi domov.

Jezik, s katerim živimo od zibke naprej, z njim odraščamo in se zlivamo z okoljem, je jezik, v katerem najlažje ubesedimo svoje misli in čustva. Toda večjezičnost je kognitivna prednost: ko govorimo in beremo v različnih jezikih, si odpiramo vrata v nove svetove. Ta prednost pa šteje le, če imamo jezikovno sidrišče: če iz maternega jezika odhajamo v druge jezike in se vanj vedno znova vračamo, da v njem lahko povemo, slišimo in razumemo več.
 

Z branjem knjig se učimo misliti z lastno glavo.

Podobno kot smo ljudje zaradi izuma strojev postali učinkovitejši pri fizičnem, smo zaradi strojev učinkovitejši tudi pri intelektualnem delu. A stroji nam pri slednjem ne pomagajo prav dosti, če ne znamo misliti z lastno glavo, z lastno glavo pa znamo misliti le, če imamo dovolj široko in globoko besedišče in če obvladamo analitično mišljenje. Vse to si lahko pridobimo le z branjem najrazličnejših knjig, s katerim si ves čas širimo in poglabljamo besedišče in ostrimo sposobnost mišljenja. Prihodnost bo zato knjižna ali pa je ne bo.

Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih
Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih
Miha Kovač

Menu