Visoke grede za udobnejše vrtnarjenje

Visoke grede za udobnejše vrtnarjenje

Vrtnarite lahko tudi brez pravega vrta, celo na betonskem dvorišču ali terasi, brez napornega prekopavanja in pletja. Kar potrebujete, so visoke grede.

Bi radi vrtnarili, a nimate zemlje, le nekaj kvadratnih metrov betonske terase ali dvorišča?

Imate pravi vrt, nimate pa namena pridelovati večjih količin zelenjave, temveč vrtnarite iz užitka in se veselite tudi skromnih domačih pridelkov, hrustanja sveže domače solate, kumaric in paradižnika ter druge doma pridelane zelenjave in sadja? Potem je prava rešitev visoka greda, podrobno predstavljena tudi v priročniku Visoke grede, kako jih izdelati in zasaditi.

Vrtnariti se da tudi brez veliko napornega prekopavanja in predelovanja ter prekladanja težke zemlje, pletja plevela, napornega sklanjanja in čepenja ob gredah. V visoki gredi namreč lahko vrtnarimo stoje, na višini kuhinjskega pulta, kar je še posebej primerno za vse tiste vrtičkarje, ki imate težave s hrbtom, sklepi, koleni in sklanjanjem. Udobnost, ki jo take grede ponujajo, vedno bolj cenijo tudi mladi vrtnarji. Z vrtnarjenjem v visoki gredi si boste zagotovili samooskrbo kljub majhnosti grede, saj se na dobro planiranem manjšem prostoru da uspešno gojiti tudi vso zelenjavo, ki jo manjša družina potrebuje skozi vse leto.

Vrtnarjenje v mestnem okolju

Če ste se torej naveličali velikih vrtov ali nimate možnosti najeti parcele v bližini vašega bivališča, kljub temu pa bi radi pridelali svojo solato, kumare, paradižnik, bučke ali kakšno melono ter preizkusili tudi bolj izbrano zelenjavo, vam visoke grede v obliki praktičnih zabojnikov iz lesa ali kakšnih drugih materialov ponujajo veliko možnosti.

Najboljše od vsega pa je, da lahko vrtnarite tudi na betonskem dvorišču za hišo, na terasi ali balkonu, pa tudi na skupnem dvorišču ali na strehi sredi večjega mesta. Vendar pozor, če želite postaviti visoko gredo na teraso, še posebej pa na balkon v večstanovanjski hiši, bodite zelo pozorni na velikost grede, njen volumen in nosilnost balkona, saj je en kubični meter zemlje, ki je prepojena z vodo, lahko težak tudi 1,5 tone.

Številne prednosti visokih gred

Kot rečeno, visoka greda ponuja veliko več udobja pri vrtnarjenju. Običajno je zgrajena iz lesa, v večjih vrtnarijah lahko kupite sestavljivo, z nekaj spretnosti jo lahko naredite tudi sami. Napolnite jo z izbrano zemljo in v njej ustvarite idealne razmere za rast. Zemlja v visoki gredi se zlahka segreje in veliko počasneje shladi, tako da ponuja boljše razmere za rast tudi v hladnejših delih leta. Brez težav boste iz visoke grede naredili tudi toplo gredo, ki bo omogočila vrtnarjenje vse leto.

Kam postaviti visoke grede?

Najboljši prostor za postavitev je primerno osvetljena ravna površina.

Polži in podobni škodljivci, vključno z lačnimi voluharji, ne bodo dosegli vaših pridelkov, pa tudi s plevelom ne boste imeli težav. Visoka greda zadržuje veliko vode in poleti ni potrebno veliko zalivanja. Razmere za rast zelenjave so tako boljše, tudi namestitev namakalnega sistema je zelo preprosta, tako da boste na dopust lahko odšli brez skrbi.

Kam postaviti visoko gredo?

Najboljši prostor za postavitev je primerno osvetljena ravna površina, ki jo v dopoldanskem času neovirano obseva sonce, v bližini dreves, ki bodo ob vročih poletnih dneh za kakšno uro rastlinam ponudila senco. To so seveda idealne razmere, ki jih ne morete vedno izpolniti, vendar je nekaj svetlobe in prostora treba zagotoviti. Primeren prostor za postavitev je ob živi meji, še boljši pa ob steni hiše, ki rastlinam daje zaščito pred vetrom in zimsko zmrzaljo. Greda se tam prej ogreje in dlje drži toploto, tudi pridelek je zaradi tega lahko večji in sezona daljša. Pozimi se greda hitro ogreje tudi zaradi trohnenja organskega materiala, s katerim je napolnjena.

Visoke grede iz lesa, odpornega proti vremenu

Visoko gredo zgradite iz vremensko odpornega lesa

Visoko gredo zgradite iz vremensko odpornega lesa. Če je greda prosto stoječa na zemlji, na spodnjo stran najprej pritrdite mrežo proti voluharjem. Potem stranice z notranje strani obložite s folijo, ki bo zadrževala vlago, da gnilobne bakterije ne bodo uničile lesa. Vrhnji rob zaključite s polico, na katero se med obdelovanjem grede lahko naslonite, preprečuje pa tudi pronicanje vlage v les ter onemogoča dostop polžem.

Kako je napolnjena tradicionalno izdelana visoka greda?

  • V najnižji plasti, ki v višino meri 30 cm, je prostor za zelene odpadke iz večjih in manjših vej, listja, dračja, ki ostane po obrezovanju dreves, in podobnega materiala.
  • Naslednja plast je 20 cm zemlje z vrta ali grobega komposta.
  • Sledi 15 do 20 cm finega komposta. Za to je primeren material iz javnih kompostarn, v katerem ni plevela in je poceni. V večjih količinah ga dobite tudi v vrtnih centrih.
  • Na vrh nasujete približno 15 cm visoko plast zrelega komposta, v katerega lahko sejete ali sadite. Ker se vsebina grede spreminja, poseda in strjuje, je treba vrhnjo plast redno obnavljati. Lahko uporabite svoj kompost ali zemljo za rastline iz vrtnega centra, saj je za sejanje in sajenje izvrstna.

Organski material se v visoki gredi z razgradnjo spreminja v hranljivi humus. Toplota in plini, ki se ob tem sproščajo, in hranilne snovi, ki nastajajo, spodbujajo rast rastlin. Za vrhnjo plast lahko namesto komposta izberete dobro zemljo iz vrtnega centra, ki že vsebuje potrebno gnojilo, v njej pa ne bo plevela, polžev in škodljivcev.

Visoke grede
Visoke grede
Siegfried Stein

Menu