Skrivnosti za srečno življenje. Ilustracija: Josh Holinaty

37 skrivnosti za srečno življenje

Od pisanja dnevnika do sprehodov s psom in nošenja sončnih očal ‒ te drobne stvari bodo v vaše življenje prinesle obilo dobre volje pa tudi zdravja.

Razlogov za iskanje sreče ne zmanjka. Raziskave so pokazale, da srečnejši bolniki z artritisom zmorejo narediti več korakov dnevno kot tisti bolj nesrečni. Srečni ljudje manjkrat zbolijo v sezoni gripe in celo živijo dlje. Poleg tega je preprosto lepo biti srečen. 

Predlagamo vam 37 presenetljivih navad, s katerimi lahko izboljšate svoje razpoloženje. 
 

Dajte življenju smisel

1. Pišite dnevnik ‒ in ga od časa do časa preberite. Študija, ki so jo leta 2014 objavili v reviji Psychological Science, je ugotovila, da pisanje dnevnika ljudi osrečuje, četudi vanj zapisujejo banalnosti. Ljudi radi pozabljamo majhne stvari, ki nas osrečujejo, če pa te vsakdanje trenutek zabeležimo, jih lahko pozneje ponovno odkrijemo. 

2. Poiščite smisel. “Gre za to, da mora vsak imeti cilj ali načelo, ki usmerja njegovo življenje in ga premika naprej v prihodnost,” pravi novinarka in pisateljica Emily Esfahani Smith. Lahko gre za velike ambicije, na primer priti v politiko, ali bolj intimne cilje, kot je biti dober starš. V vsakem primeru pa vas mora cilj motivirati in prisiliti, da svoje dnevne aktivnosti organizirate okoli nečesa, kar je večje od vas. 

3. Odpustite (tudi če ne morete pozabiti). Zamera povzroča stres in vas dela jezne, žalostne, tesnobne, počutite se, kot da ste ostali brez nadzora. Če pa boste odpustili komu, ki vas je prizadel, to ne bo izzvalo nobenih negativnih čustev.  

Dajte življenju smisel

4. Neil Pasricha, avtor sedmih knjig o sreči, trdi, da boste srečnejši, če boste prebrali 20 strani romana na dan. “Leposlovje dokazano spodbuja možgansko aktivnost ter izboljšuje zmožnost empatije, sočutja in razumevanja,” pravi.

5. Pasricha svetuje tudi, da si izberemo hobi. Pazite samo, da se boste odločili za dejavnost, pri kateri ste dobri ‒ kaj pravite na stand-up humoristične nastope, izdelovanje čokolade ali živalic iz balonov? Ta nasvet sloni na predpostavki, da smo srečnejši, kadar se učimo.

6. Negativna čustva jemljite kot priložnost. “Pomembno je priznati, da je nesreča del človeške izkušnje,” pravi avtor Meik Wiking. “Včasih nam je težko, včasih imamo strto srce, doživljamo neuspehe ali nazadovanje ‒ premagovanje vseh teh ovir nas dela človeške in nas osrečuje.”

7. … in prav zato bi morali razmisliti o svojem načinu spopadanja s stresom. Kelly McGonigal, zdravstvena psihologinja na univerzi Stanford, pravi, da lahko negativni vpliv stresa na čustveno življenje zmanjšamo tako, da o situacijah, ki v nas vzbujajo tesnobo, razmišljamo kot o izzivih in ne kot o grožnji. S tem znižamo tudi tveganje za srčno-žilne bolezni.
 

Osredotočite se na odnose

8. Robert Waldinger, psihiater in profesor na medicinski fakulteti univerze Harvard, pravi, da so trdni odnosi ključ do sreče. Najsi gre za ljubezenske odnose, prijateljstvo, odnose z otroki ali sodelavci, drugi ljudje nas hitro “spomnijo na to, kaj je pomembno v življenju, in nam pomagajo prevedriti vzpone in padce osebnih težav”.

9. Bodite družabni ‒ tudi če niste. “Introvertirani ljudje so poročali, da so se počutili srečnejše v trenutkih, ko so se do drugih vedli odprto in sprejemajoče,” pravi dr. John Zelenski, profesor psihologije na univerzi Carleton v Ottawi. To pomeni, da pogovor z neznancem na avtobusu ali klepet z natakarjem v kavarni poveča občutek sreče tudi pri tistih ljudeh, ki so po naravi samotarski.

10. Z domačim ljubljenčkom boste srečnejši. Nedavna študija, ki so jo opravili na državni univerzi Washington, je ugotovila, da 10 minut božanja kosmatega prijatelja zniža raven stresnega hormona kortizola.

11. Začnite spremljati šport. Profesor psihologije Daniel L. Wann trdi, da navijanje za ekipo pripelje do socialnih stikov, ki blažijo depresijo in odtujenost pa tudi izboljšajo samopodobo in občutek lastne vrednosti.

 

Spravite se iz hiše

12. Petje v zboru vam lahko prinese veselje zaradi kombinacije petja in skupinske dinamike. Bonus: da bi želi koristi sodelovanja v zboru, ni treba biti dober pevec ali pevka.

13. Bivanje na prostem izboljša razpoloženje. V študiji, ki jo je vodil John Zelenski, so ljudje, ki so vsak dan preživeli 15 minut na prostem, poročali o 60-odstotkov bolj pozitivnem razpoloženju kot tisti, ki so ostali v zaprtih prostorih. “Predpostavka za tem je, da se je človeška vrsta razvijala v naravi, zato dajemo prednost enakim stvarem in cenimo zdravo okolje.”
 
14. Opazujte drevesa. Esfahani Smith pravi, da narava ponuja izjemne trenutke: “Kadar se dvignete nad živžav vsakdanjika, občutek jaza zbledi in začutite, da ste povezani z višjo resničnostjo.” Leta 2015 so raziskovalci z Berkeleyja na univerzi Kalifornija prosili 90 študentov, naj eno minuto gledajo 60-metrske evkalipte. Po tem so udeleženci poročali, da se počutijo manj osredotočene nase, in vedli so se bolj plemenito ali velikodušno, ko se jim je ponudila priložnost, da komu pomagajo. 

15. Zjutraj pred službo pojdite na kavo s sodelavci. Študija, ki so jo leta 2018 izvedli na univerzi Kalifornija, je ugotovila, da so uslužbenci, ki pred začetkom delovnega dne skupaj pijejo kavo, bolj zavzeti, osredotočeni in dojemljivi za zamisli drug drugega v primerjavi s tistimi, ki so kavo s sodelavci pili pozneje v dnevu.
 

Skrbite za svoje telo 

16. Leta 2015 je Gallupova raziskava javnega mnenja v ZDA ugotovila, da so ljudje, ki spijo šest ur in manj na noč, za približno 30 odstotkov manj zadovoljni kot tisti, ki spijo od sedem ur in pol do devet ur.

17. Gibanje nas osrečuje, čeprav tega med samim telesnim naporom morda ne čutimo. Več študij je ugotovilo, da ljudje, ki telovadijo vsaj 30 minut petkrat tedensko, 30 odstotkov pogosteje ocenjujejo, da so srečni, kot ljudje, ki nikoli ne telovadijo. Morda sploh ni treba telovaditi pol ure: druge študije so ugotovile, da že 10 minut telovadbe na dan izboljša razpoloženje.

Skrbite za svoje telo

18. Stojte vzravnano. Študija, ki je bila leta 2017 objavljena v reviji Biofeedback, je ugotovila, da so ljudje, ki hodijo bolj sključeno, bolj depresivni ‒ ko pa so se vzravnali, so poročali o občutnem izboljšanju tako počutja kot razpoloženja.

19. Nizozemska študija iz leta 2015 je ugotovila, da so bili ljudje, ki so enkrat dnevno štiri tedne jemali probiotična prehranska dopolnila, srečnejši od tistih, ki jih niso. Po štirih tednih so se udeleženci redkeje osredotočali na trenutna slaba čustva in negativne pretekle izkušnje. 

20. Uživanje veliko sadja in zelenjave lahko “izboljša duševno počutje”, ugotavlja študija, ki je bila lani objavljena v reviji Social Science & Medicine. Vaš cilj naj bo 10,5 porcije na dan ‒ porcija je enaka skodelici surove zelenjave ali sadja oziroma polovici skodelice kuhane zelenjave.
 

Lokacija, lokacija, lokacija

21. Živite blizu vode ‒ ja, tudi bazen šteje. Študija iz leta 2010, objavljena v Journal of Environmental Psychology, je ugotovila, da voda v ljudeh vzbuja pozitivna občutja. In če potrebujete motivacijo za rezervacijo počitnic, je neka študija leta 2016 ugotovila, da je pogled na morje povezan z nižjo stopnjo duševnega stresa.

22. Mesta ponujajo veliko stvari, ki jih povezujemo s srečo, denimo sprehode, kulturo in več zaposlitvenih možnosti, vendar nas ne osrečujejo. Anketa, ki sta jo leta 2018 izvedli Fakulteta za ekonomijo in Univerza Britanske Kolumbije, je ugotovila, da so vse najsrečnejše skupnosti v Kanadi ruralne.

23. Hiša v predmestju nas lahko osreči. Rezultati ankete, ki sta jo leta 2014 v ZDA izvedli podjetji Atlantic Media in Siemens, so pokazali, da je 84 odstotkov prebivalcev predmestij zadovoljnih s skupnostjo, v kateri živijo; med meščani je bilo takih 75 odstotkov, med podeželani pa 78 odstotkov.
 
24. Srečnejši smo, če manj časa porabimo za prevoz na delo in domov. Raziskovalci v Združenem kraljestvu so ugotovili, da ima samo 20-minutno podaljšanje vsakodnevne vožnje na delo enako negativen vpliv na življenjsko zadovoljstvo kot zmanjšanje mesečne plače za 500 dolarjev.

25. Če živite v mestu, naj bo vaš cilj stanovati v soseski, kjer je veliko dreves. Študija, ki je leta 2015 pod drobnogled vzela kanadski Toronto, je pokazala, da ljudje, ki živijo v ulici z 10 drevesi ali več, pozitivneje ocenjujejo svoje zdravstveno stanje. Primerljiv porast zadovoljstva je denimo povzročila 10.000 dolarjev višja letna plača ali to, da si sedem let mlajši.

Lokacija, lokacija

Pametneje zapravljajte

26. Izsledki študije, ki sta jo leta 2017 izvedli Univerza Britanske Kolumbije in Harvardska poslovna šola, so pokazali, da so ljudje bolj zadovoljni, če denar porabijo za stvari, ki jim prihranijo čas. Zato najemite gospodinjsko pomočnico in nakupujte v trgovini, ki je najbližje vašega doma, pa čeprav je malce dražja.

27. Bodite radodarni. Študija Univerze Britanske Kolumbije in Harvardske poslovne šole (2008) je ugotovila, da so ljudje, ki zapravljajo denar za druge, srečnejši od tistih, ki ga zapravljajo zase. 

28. Če iščete trajno srečo, denar, ki vam ostane, zapravite za izkušnje. Robert Waldinger, psihiater in profesor na Harvardski medicinski fakulteti, trdi, da nas nakup materialnih stvari “osreči manj in za krajši čas, kot če denar porabimo za kupovanje izkušenj, še zlasti takih, ki vključujejo druge ljudi, denimo počitnice ali izleti z družino in prijatelji”.

Pametneje zapravljajte

Spremenite navade

29. Ko so strokovnjaki za pametne podatke na Univerzi Vermont preučevali vzorce spletnih sporočil, so ugotovili, da najslabši dan tedna ni ponedeljek, ampak sreda. Uporaba pozitivnih besed doseže vrhunec v nedeljo, nato pa postopoma upada do srede, ko se začne znova povečevati. Negativni vpliv izravnajte tako, da za sredo načrtujete kakšno prijetno aktivnost. 

30. Skrajšanje časa, preživetega pred zasloni, ljudi osreči. V nedavni študiji najstnikov so že eno samo uro sedenja pred zaslonom/zasloni povezali z večjo potrtostjo; občutek sreče je upadal premo sorazmerno z daljšanjem časa pred zasloni. Pasricha pravi: “Pametni telefoni so zasvojljive naprave, ki ugrabijo naše možgane in nas spremenijo v tesnobne, preobčutljive in prenapete različice nas samih.”

31. Nevroznanstvenik Alex Korb v svoji knjigi The Upward Spiral razlaga, da nas sončna očala lahko prelisičijo, da se počutimo srečnejše. Kadar je zunaj svetlo, navadno mežikamo, kar aktivira mišico nagubalko obrvi na čelu. To mišico pa uporabljamo tudi za mrščenje, kadar smo vznemirjeni ali jezni. Kaj torej naredijo naši možgani? Zmedejo se in ne vedo, kaj čutijo. Sončna očala, ki preprečijo mežikanje, ustavijo to povratno zanko.

32. Jejte doma. Študija iz leta 2016, v kateri je sodelovalo 160 žensk, je ugotovila, da so po doma pripravljenem obroku čutile intenzivnejša pozitivna občutja in manj negativnih čustev. Čeprav se nam obisk restavracije zdi kot priboljšek, pa je doma lažje izbrati zdrava živila, kar sproža dobre občutke ‒ to pa nam posledično pomaga, da vztrajamo pri zdravih izbirah.

jejte doma

33. Počnite samo eno stvar naenkrat. Matthew Killingsworth, predavatelj na Wharton School univerze Pensilvanija, pravi, da se počutimo manj zadovoljne, kadar nam misli skačejo. Njegova raziskava je pokazala, da so ljudje najsrečnejši, kadar seksajo, telovadijo ali se pogovarjajo ‒ vse te dejavnosti zahtevajo osredotočenost ‒ in najmanj srečni, kadar počivajo, delajo ali uporabljajo domači računalnik.
 

In ja, mislite pozitivno 

34. Študija, ki je bila leta 2016 objavljena v reviji Europe's Journal of Psychology, je ugotovila, da srečni ljudje uporabljajo humor na pozitivne načine ‒ na primer zato, da zabavajo druge ali se soočijo s težkimi okoliščinami. Po drugi strani pa nesrečni ljudje humor izrabljajo zato, da kritizirajo ali manipulirajo z drugimi ljudmi. 

35. Esfahani Smith pravi, da pripovedovanje zgodb ‒ način, na katerega razmišljamo o dogodkih v svojem življenju ‒ močno vpliva na razpoloženje. “Nenehno smo soočeni s pripovednimi možnostmi in izbirami ‒ čeprav kako zgodbo pripovedujemo kot nesrečno ali se v njej prikazujemo kot žrtev, imamo v vsakem trenutku možnost, da jo preoblikujemo in povemo drugače,” pravi.

36. Če niste že po naravi hvaležni, začnite s tem, da ste pozorni na dobre stvari. “Dobrih stvari ni težko opaziti, čeravno v danem trenutku morda niste hvaležni zanje,” pravi Kira Newman, odgovorna urednica Greater Good Science Center na Berkleyju. “Bolj ko ste pozorni, več jih opazite, in to, kar mislimo oziroma na kar se osredotočamo, oblikuje našo resničnost. Iskanje pozitivnih stvari je vsakodnevna vaja kot vaje za mišično moč.”

37. In ne razmišljajte preveč o sreči. Newman trdi, da ima pretirano prizadevanje za to, da bi bili srečni, lahko tudi nasprotni učinek. Raje se ukvarjajte z drugimi stvarmi, kot so odnosi ali hobiji, in sreča bo stranski produkt.  

 

Članek je bil objavljen v reviji Reader's Digest

Reader's Digest je najbolj brana revija v Evropi in se ponaša s 100-letno tradicijo. Svoje bralce vsak mesec razveseli z raznolikimi članki z vsega sveta in navdihujočimi zgodbami, ki predstavljajo pozitivno plat življenja. Več o reviji > 

Reader's Digest, oktober 2020
Reader's Digest Slovenija

Izkoristite 15% popust in številne dodatne ugodnosti ob naročilu revije!

Menu