Intervalni post ni naporen

Intervalni post: 8 ur za hrano, 16 ur posta

Človeštvo že dolgo pozna zdravilne učinke posta, potrjuje pa jih tudi znanost.

Post ni nujno dolgotrajen in naporen: že 16 ur počitka od hrane telesu enako koristi kot post, ki traja več dni.

Na Zahodu je hrane preveč. To je po eni strani blagoslov, po drugi pa velika težava. Ker smo nenehno pretirano oskrbljeni s hrano in ker je ta vedno na dosegu roke, veliko ljudi nenehno in večinoma preveč jé.

Naši geni so programirani za izmenična obdobja hranjenja in stradanja – vendar jih v Indiji Koromandiji ne poznamo več. Zato mehanizmi, ki ohranjajo naše zdravje in se sprožijo ob stradanju, obstanejo. To prinaša drastične, za zdravje naravnost uničujoče posledice. 

Zgodovina postenja

Zdravilni učinek posta je opisal že grški zdravnik Hipokrat. Več kot 1500 let pozneje je švicarsko-avstrijski zdravnik Paracelsus z odpovedjo hrani znal spodbuditi svojega »notranjega zdravnika«. Pred tem so že utemeljitelji ver Buda, Jezus in Mohamed uporabljali post, da bi dosegli višja stanja zavesti.

V velikih svetovnih religijah, kot so krščanstvo, judovstvo, hinduizem in islam, je post še danes stalen del verske prakse, ki ima dokazljivo zelo pozitivne učinke na zdravje vernika. Čas, ko ni hrane, telo izkoristi za čiščenje in popravila ter tako aktivira različne dovršene mehanizme.

Kaj se zgodi med postenjem?

Med postenjem poteka avtofagija (samoprebava in ponovna uporaba odpadnih snovi v celicah in medceličnih prostorih). Ta reciklažni program je genialna lastnost našega telesa, ki jo je odkril japonski celični biolog Yoshinori Ohsumi in za svoj dosežek leta 2016 prejel Nobelovo nagrado.

Ta proces poteka takole: potem ko ste se postili približno dvanajst ur, se na delo spravi skupina čistilcev z encimi. Škodljive odpadke v telesu odstranijo in jih potem spet uporabijo, torej reciklirajo. Vaše telo med »stradanjem« ne prejme novih snovi, temveč uporabi nabrane celične odpadke, da iz njih proizvede nov, kakovosten gradbeni material.

Brez premora med obroki telo ne dobi možnosti, da si odpočije od prebavljanja in presnavljanja hrane.

Odpadne snovi iz telesa čistilci spravijo v svojevrstno razgradljivo vrečko, ki vsebuje prebavne encime in kisline. Ti stare »mikrosmeti«, poškodovane dele celic in iztrošene beljakovinske molekule preprosto zdrobijo, jih razstavijo in nato spet sestavijo v nove gradbene elemente ter gorivo. 

Načelo naravnih telesnih ciklov

Hrano je priporočljivo zaužiti med poldnevom in osmo uro zvečer, da jo telo med osmo uro zvečer in četrto uro zjutraj lahko predela in se lahko iztrebki med četrto uro zjutraj in poldnevom nemoteno izločijo. Če ta cikel prekinemo z zajtrkom (angl. breakfast = prekinitev posta), se odpadne snovi naložijo v medceličnem prostoru in vezivnem tkivu, v tako imenovani fascijalni mreži, in jo »onesnažijo«.

Intervalni post – razmeroma preprosta sprememba

Šestnajst ur postenja na dan sprva vsekakor zahteva nekaj truda, volje in prilagajanja, najkasneje po desetih dneh pa se telo na spremembo navadi. Potem so nam obroki, dva do trije v osmih urah, v nepopisen užitek.

Končno spet začutimo, da smo lačni, okušamo bistveno intenzivneje, zaznamo sitost, imamo obilico moči tako za službo kot za šport, kilogrami pa se povrhu kar topijo – le kdo si vsega tega ne bi želel? Več o kombinaciji pretežno veganske hrane, izbranih telesnih vaj in intervalnega posta, ki bo prebudila samozdravilne moči v telesu, preberite v knjigi Intervalni post.

Intervalni post: za dolgo življenje: z rastlinsko hrano do vitkosti in zdravja
Intervalni post: za dolgo življenje: z rastlinsko hrano do vitkosti in zdravja
Petra Bracht

Menu