Nekaj dejstev o bronhiolitisu
Bronhiolitis je pri majhnih otrocih najpogostejša bolezen spodnjih dihal.
Veliko staršev prebledi že ob sami besedi bronhiolitis. Resda je potek bolezni pri malčkih lahko naporen, a v večini primerov tudi majhni otroci bronhiolitis prebolijo brez večjih težav. Vsem okužbam spodnjih dihal pa je skupno to, da jih lahko spremlja kar dolgotrajen kašelj, ki traja tudi 4-5 tednov.
Kaj je bronhiolitis?
Bronhiolitis je vnetje drobnih dihalnih poti, ki ga sicer lahko prebolevamo v katerem koli življenjskem obdobju, posebno mesto pa ima med okužbami dihal dojenčkov in majhnih otrok, ker imajo prav ti lahko zaradi bronhiolitisa največ težav. Majhni otroci so ob prebolevanju bronhiolitisa lahko dihalno ogroženi tako zelo, da potrebujejo zdravljenje v bolnišnici in dodatek kisika. Tak potek je na srečo vendarle redek.
Kot večino okužb dihal v najzgodnejšem obdobju tudi bronhiolitis povzročajo različni virusi. Za nekatere od teh vemo, da so bolj agresivni in večkrat povzročijo hude oblike bolezni. Med njimi po pogostnosti izstopa respiratorni sincicijski virus. Za okužbe z respiratornim sincicijskim virusom vemo, da pogosto specifično poškodujejo imunske mehanizme v sluznici dihal. Otroci so tako bolj dovzetni za ponovne okužbe in ponavljajoče se bronhiolitise v hudih oblikah.
Otroci z bronhiolitisom naj dovolj pijejo.
Posebej ogrožene otroke, to je zelo nezrele nedonošenčke in tiste z nekaterimi težkimi prirojenimi boleznimi, lahko zaščitimo z rednim dajanjem protiteles v sezoni okužb.
Potek bolezni in znaki bronhiolitisa
Bronhiolitis se praviloma začne kot vse druge virusne okužbe s prehladnimi znaki. Kasneje otrok začne kašljati, frekvenca dihanja se pospeši, opazimo tudi znake težkega dihanja. Otroci imajo običajno povišano telesno temperaturo, odklanjajo hrano in pogosto tudi pijačo.
Ob pregledu smo pozorni na znake bronhiolitisa, ki jih pri otroku slišimo nad pljuči, na t. i. saturacijo s kisikom in na splošno stanje otroka. Znaki težkega dihanja so dvigovanje ramic ob dihanju, izrazito dihanje s trebuščkom, ugrezanje juguluma (jamica pod vratom), ugrezanje medrebrnih prostorov. Otrok je videti prizadet, ob dihanju se napreza.
Ni bojazni, da bi starši znake težkega dihanja spregledali.
Pri ocenjevanju dihanja si lahko pomagamo tudi z opazovanjem frekvence dihanja. Ker povišana telesna temperatura in gibanje tudi sama po sebi pospešita dihanje, štejemo frekvenco dihanja le pri otroku, ki mirno spi in ima normalno telesno temperaturo.
Kdaj je dihanje prehitro, ni čisto lahko oceniti. Orientacijsko velja, da je dihanje pospešeno, ko pri otroku v prvem letu preštejemo nad 50–55 vdihov na minuto, pri 1–2 leti starem otroku nad 45–50 vdihov na minuto in pri 2–5 let starih nad 40–45 vdihov na minuto.
Starši se pogosto bojijo, da bi znake težkega dihanja spregledali, pa mislim, da te bojazni skorajda ni. Znake težkega dihanja bomo pri otroku gotovo opazili, saj je otrok vidno bolan.
Kaj lahko naredimo doma
Otroku redno čistimo nosek, saj je zlasti pri majhnih otrocih sluz v nosu pomembna ovira dihanja. Znižujemo povišano telesno temperaturo, če ta preseže 38,5 °C, in otroku pogosto ponujamo tekočino v kakršni koli obliki.
Zadostna hidracija je pri zdravljenju bronhiolitisa zelo pomembna. Otroku ponudimo vse tisto, kar pač rad pije. Priljubljen sok sobne temperature je veliko boljši kot katerikoli zdravilni čaj, ki ga otrok morda ne mara. Ko se odločamo, ali bomo otroka peljali k zdravniku ali ne, se ravnamo po znaku slabega počutja, ki je najbolj kritičen. Recimo, če je dihanje vse bolj oteženo, če temperatura ne pade in podobno.
Ko gre za zdravljenje, pogosto poskusimo z inhalacijami zdravil, ki širijo dihalne poti kot pri astmi, a so ta zdravila le redko učinkovita, ker bronhiolitis pač ni astma. Na srečo se le pri redkih otrocih bolezen poslabša in potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. V večini primerov otroci potrebujejo le dodatek kisika v vdihanem zraku za nekaj dni in si nato povsem opomorejo. Pri nekaterih otrocih se bronhiolitis ponavlja oziroma se otroci okužijo večkrat zapored.
Kako preprečiti ponavljajoče se bronhiolitise?
Povsem preprečiti ponovnih bronhiolitisov ne moremo! Lahko pa zmanjšamo možnost za ponovno okužbo. Po prebolelem bronhiolitisu, še posebej, če gre za zelo majhne otroke, zelo omejimo obiske, z otrokom ne hodimo tja, kjer je veliko ljudi, to je v trgovine, na predstave in podobno.
Če je le mogoče, naj otrok nekaj časa ne obiskuje vrtca, enako velja za starejše otroke v družini. Ta del je običajno najtežje izvedljiv. Otroku tudi zelo škodi stik s cigaretnim dimom.
Poskrbimo še za čim več gibanja na svežem zraku (velja za otroke vseh starosti), redno zračimo stanovanje, umivajmo roke! Res je, da je bronhiolitis pogosta bolezen spodnjih dihal pri otrocih, a je pretiran strah vendarle odveč, saj ga večina otrok preboli brez večjih težav.
Vlasta Kunaver, dr. med., je specialistka pediatrije, ki v otroški ambulanti dela že več kot 20 let. Več nasvetov za zdravje otrok najdete na njeni spletni strani www.pediatrinja.si.
Članek je bil objavljen v reviji Pogled
Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.
Spoznajte revijo >
Pogled lahko pridobite kot brezplačno starševsko prilogo ob naročilu otroških revij Cicido in Ciciban.
