V času, ko so trgovine zaprte, lahko našo ponudbo varno in udobno nakupujete prek spleta, telefona ali elektronske pošte. Preverite.

Obranimo se virusov

Obranimo se virusov

Preberite zlata pravila, s katerimi okrepimo imunski sistem.

Eno od dejstev, ki jih je navrgla pandemija covida-19, je bilo, da nekateri ljudje, ki dobijo virus, sploh ne zbolijo ali imajo zelo blage simptome, druge pa bolezen močno prizadene. In čeprav so bili med najbolj prizadetimi predvsem starejši, jih je precej tudi preživelo ‒ celo stoletniki.

Po drugi strani so umirali tudi mlajši ljudi, katerih imunski sistem naj bi bil še krepak. Kaj torej vpliva na to, da imajo nekateri ljudje ne glede na starost močnejši imunski sistem kot drugi? Kaj pomeni, če vaš partner ali otrok zbolita, vi pa ne ‒ ali obratno?

Vemo, da imunski sistem s starostjo peša. Tudi če vzamemo v roke deset let staro fotografijo in jo primerjamo s tisto, ki je bila posneta pred nekaj urami, bomo opazili spremembe na obrazu, koži, barvi las. Spremembe se dogajajo počasi. “Enako je z imunskim sistemom,” pravi dr. Insoo Kang, izredni profesor medicine in vodja oddelka za alergije in imunologijo na medicinski fakulteti Univerze Yale. 

Kang že dvajset let preučuje človeško staranje. “Imunske celice, še zlasti T-celice CD8+ [vrsta belih krvnih celic], se s staranjem spreminjajo. V krvi je manj T-celic CD8+, ki so potrebne za prepoznavanje novih mikroorganizmov, kot je virus covid-19. To se dogaja pri vseh ljudeh, pri enih počasneje, pri drugih hitreje.”

Razlika v hitrosti staranja med posamezniki je ena od velikih skrivnosti znanosti. Imunski sistem je kompleksen, toda osnove so razumljive vsem: ko telo zazna vsiljivca ‒ virus, bakterijo, zajedavca ali tujek ‒ začne izdelovati bele krvne celice, ki vsiljivca napadejo in ga skušajo onesposobiti. Koliko teh celic izdela telo, ko smo stari, denimo, 73 let, ali ko imamo 45 let, je vprašanje za milijon evrov. In to je tudi ključ do razumevanja pandemije covida-19: kako je lahko preživel 104 leta star možakar, ko pa so umirali tudi pol stoletja mlajši ljudje?

K sreči pandemija ne bo trajala večno. Lahko pa jo izkoristimo za to, da poskušamo razumeti, kako se imunski sistem spreminja s starostjo ‒ in kako bi bilo mogoče upočasniti pešanje in okrepiti naše imunske rezerve za naslednjič, ko bomo zboleli.
 

Imunost in staranje

S staranjem naše telo preprosto ne proizvaja toliko celic, pravi dr. Atul Butte, ugledni profesor epidemiologije, biostatistike in pediatrije na Univerzi Kalifornija v San Franciscu. “In nihče ne ve, zakaj.”

Butte je z raziskovalno ekipo opravil obsežen pregled 242 študij imunosti, ki so raziskovale vzorce spreminjanja imunskega sistema s staranjem. S starostjo upada število nekaterih pomembnih imunskih celic ‒ B-celic (bele krvne celice, ki proizvajajo protitelesa in se borijo proti okužbam) in T-celic (bele krvne celice, ki napadajo viruse). T-celice lahko razdelimo v dve širši kategoriji: “spominske” celice, ki so nekoč naletele na neki patogen in “pomnijo”, kako se je treba boriti proti njemu; in “naivne” celice, kot so CD8+, ki smo jih že omenili, ki se morajo še naučiti bojnih tehnik. “S starostjo upada predvsem število naivnih T-celic,” pravi Butte.

Recimo torej, da se prikaže covid-19. Človeštvo se ni še nikoli srečalo z ničimer podobnim, zato ne moremo mobilizirati spominskih T-celic (čeprav najnovejše raziskave kažejo, da so nekateri od nas že zgradili obrambni sistem, če smo se srečali s katero od drugih različic koronavirusa). V boj morajo stopiti naivne celice, in ker jih imajo starejši manj, so bolj ranljivi, toda ne vsi: imunski sistem namreč ne peša pri vseh ljudeh enako hitro. Vzemimo za primer še en dejavnik, ki so ga Butte in sodelavci upoštevali pri pregledu študij: pri nekaterih zdravih starejših ljudeh je bil upad števila T-celic majhen ali ga sploh ni bilo. Nekateri so imeli enako število T-celic kot mladi in starajoče se ženske so imele na splošno več T-celic kot starejši moški.

Številni dejavniki, ki vplivajo na imunost, so odvisni samo od vas.

Številni dejavniki, ki vplivajo na imunost, so odvisni samo od vas.

Nihče ne ve natančno, kolikšna je zdrava količina T- ali B-celic. Takole pravi Butte: “Vemo, kolikšna je normalna raven hemoglobina v krvi in ga tudi znamo izmeriti. Enako velja za železo. Pri teh celicah pa se nam ne sanja, kolikšna je normalna raven. Pri običajni krvni preiskavi jih niti ne merimo.”

Razlogov za upadanje števila teh celic s staranjem je verjetno več in se prepletajo. Gre za danost, ki jo podedujemo? Ali vpliva življenjski slog? “Vemo, da genetika igra določeno vlogo,” pravi Butte. “Je pa sporno, kako pomembna je v primerjavi z okoljem in življenjskim slogom.” 

Dejavniki življenjskega sloga, kot so slabe spalne navade, kronični stres in debelost, pogosto povzročijo kronično vnetje; enako velja za sistemske bolezni, kot so avtoimunske bolezni in oslabljeno delovanje jeter in ledvic. Vnetje slabi imunski sistem, saj ga sili v neprekinjeno delovanje. To pospešuje proces staranja na celični ravni in lahko pripelje do sladkorne bolezni tipa 2, Alzheimerjeve bolezni, srčnih in drugih bolezni. Vaš imunski sistem je ogrožen, ne da bi se tega sploh zavedali.

“Večina sistemov v našem telesu je strogo reguliranih,” pravi dr. Sean Xiao Leng, profesor na oddelku za geriatrijo Medicinske fakultete Univerze Johns Hopkins. “Imunski sistem ni izjema, zato so motnje v delovanju zelo nevarne.”
 

Kako rešiti svoj imunski sistem

Na svojo genetsko zasnovo ne morete vplivati, k sreči pa lahko uravnavate veliko dejavnikov, ki spodbujajo imunski sistem. Jemljite jih resno, priporoča Leng. Čeprav najverjetneje ne boste mogli ustaviti starostnega pešanja imunosti, pa vsaka upočasnitev, ki jo dosežete, pomeni večjo imunsko rezervo v katerem koli danem trenutku. In to je odločilno, ko gre za okužbe.

Ko govorimo o ranljivosti pri starejših odraslih, pravi Leng, je pomembno dvoje: “Eno je incidenca ‒ ali boste dobili okužbo ali ne. Drugo je resnost obolenja. Torej tudi če staknete okužbo, o tem, kako resno boste zboleli, odloča vaš imunski sistem.” Z drugimi besedami, vsak gram preventive pomaga, vključno z naslednjim:

Gibanje

Redna telovadba krepi delovanje imunskega sistema in zavira vnetna stanja. Študija, objavljena leta 2019 v reviji Nature Reviews, je opazila, da so skeletne mišice “pomemben dejavnik uravnavanja imunosti”, saj proizvajajo protivnetne beljakovine miokine, ki delujejo tudi kot zaščita imunskega sistema. Študija iz leta 2018 je ugotovila, da visoko intenzivna vadba lahko zavre starostno pešanje imunskega sistema. “Vaje krepijo telo in so verjetno najpomembnejša sprememba življenjskega sloga, kar jih je v vaši moči,” pravi Kang.

Poznavanje samega sebe Butte pravi, da bi morali ljudje natančneje poznati svoje trenutno zdravstveno stanje. Če imate na primer astmo, ne bi bilo slabo, če bi si začeli meriti pretok zraka, da boste vedeli, kakšna je normalna funkcija vaših pljuč. “Bolj ko uporabljamo digitalne naprave in pripomočke, več razumemo,” pravi. “In ko se bo kaj spremenilo, ne boste šli k zdravniku in rekli: ‘Težko diham’. Lahko boste rekli: ‘Največji pretok se je znižal za osem odstotkov.’” Budno spremljanje katere koli kronične bolezni bolniku omogoči, da hitro zazna upad, nato pa se lahko skupaj z zdravnikom odločita za učinkovitejšo terapijo.

Prehrana

Pravilna prehrana in izogibanje debelosti, ki je zaradi kroničnih vnetij lahko tudi smrtonosna, sta osnovi zdravega življenja. Raziskave razkrivajo tudi posebne prehranske učinke na delovanje imunskega sistema pri starejših odraslih. Študija, ki so jo leta 2018 ocenili v reviji Nutrients, je pokazala, da so osnovna hranila, kot so vitamini A, C, D, E in vitamini skupine B, skupaj s folno kislino, železom, selenom in cinkom, bistvenega pomena za “imunsko kompetenco”, pomanjkanje teh hranil pa lahko povzroči slabšo proizvodnjo T-celic in nezmožnost uspešnega zatrtja vnetij.

Če jeste zdravo in pazite na težo, pozitivno vplivate na imunost.

Če jeste zdravo in pazite na težo, pozitivno vplivate na imunost.

Vaš cilj naj bo ravnovesje, pravi Kang: “Ne jejte samo zelenjave, ampak tudi dobre beljakovine in vlaknine.” Te zadnje so pomembne, ker hranijo koristne bakterije v prebavilih in lahko pripomorejo k znižanju stopnje vnetja. “V prebavilih imamo veliko imunskih celic, ki pomagajo uravnavati zdravje. Vpliv prehranskih vlaknin morda ni omejen samo na spodbujanje peristaltike.”

Mir

Raziskave kažejo, da stalna izpostavljenost stresu pospešuje pešanje imunskega sistema. Stalni stres povzroča kronično vzdraženost imunskega sistema, posledica pa je porast vnetnih dejavnikov. Na tem področju je skrb za samega sebe odločilna ‒ od protistresnih dejavnosti (meditacija, čuječnost, telovadba) do tega, da znate v nerešenih stresnih situacijah prositi za pomoč (delo, denar, skrb za druge).

Obvladajte stresin pomagajte preprečiti padec imunosti.

Obvladajte stresin pomagajte preprečiti padec imunosti.

Ljudje ne govorijo dovolj o vplivu stresa na imunost, ker stres ni tako otipljiv, kot so drugi dejavniki, denimo to, koliko ur na dan se gibate ali koliko cigaret dnevno pokadite, pravi Leng.

Cepiva

Starost zmanjša učinkovitost cepiv in imunost. Cepljenje naj bi sprožilo proizvodnjo antigenov ‒ cepivo proti gripi je izdelano iz celic virusa influence ‒ toda naša starajoča se imunska rezerva se ne odziva tako močno, kot se je v prejšnjih letih. A naj vas to ne odvrne od cepljenja.

“Res je, da so cepiva pri starejših manj učinkovita,” pravi Kang. “A tudi če ne bodo preprečila okužbe in boste zboleli, bo potek bolezni lažji. Ljudje naj se cepijo proti vsemu, kar jim priporoči osebni zdravnik, v skladu s svojim zdravstvenim stanjem in kroničnimi boleznimi.” 

Zdravila

Nekatera zdravila na recept lahko zavrejo vaš imunski sistem. Oralni kortikosteroidi in tisti za inhalacijo (pogosto jih predpisujejo za artritis, alergije, astmo in vnetno črevesno bolezen) lahko povečajo možnost glivičnih okužb. Enako velja za zaviralce TNF (dejavnik tumorske nekroze), ki zdravijo avtoimunske bolezni, kot sta revmatoidni artritis in psoriaza.

“Celo antibiotiki lahko pobijejo črevesne bakterije in izzovejo neke vrste infekcijo,” pravi Kang. Če jemljete katero koli zdravilo, se z zdravnikom pogovorite o možnih neželenih učinkih na imunski sistem in kako se z njimi spopasti.
 

Lekcije covida-19 

Poleg globoko vsajene navade umivanja rok in zelo konkretne predstave, kaj je 1,5 metra razdalje, nas bo pandemija covida-19 na koncu največ naučila o ranljivosti zdravja ‒ zdravja vsakega posameznika in naše starajoče se družbe.

Butte verjame, da pandemija naznanja novo dobo raziskav imunosti. “V kratkem času se bomo veliko naučili.” Leng predvideva, da se bomo želeli več naučiti o staranju in imunosti preko preučevanja starejših odraslih in odkrivanja neznanih mehanizmov imunskega odziva. Njegove raziskave so že del obsežne pobude nacionalnih inštitutov za zdravje za sodelovanje na področju geriatrije, v katero je vključenih na stotine raziskovalcev.

“Model tradicionalne medicine se osredotoča na posamezno bolezen,” pravi. “Mi pa bomo iskali morebitni skriti mehanizem imunosti, nekaj, kar se zgodi v samem začetku tega procesa. Potem bomo lahko razširili območje iskanja in ne bomo več preganjali posamičnih bolezni. Če nam to uspe, se bodo starejši veliko učinkoviteje odzivali na imunske izzive.”
 

Članek je bil objavljen v reviji Reader's Digest

Reader's Digest je najbolj brana revija v Evropi in se ponaša s 100-letno tradicijo. Svoje bralce vsak mesec razveseli z raznolikimi članki z vsega sveta in navdihujočimi zgodbami, ki predstavljajo pozitivno plat življenja. Več o reviji > 

Reader's Digest, december 2020
Reader's Digest Slovenija

Izkoristite 15% popust in številne dodatne ugodnosti ob naročilu revije!

Menu