Povišana telesna temperatura in oteženo dihanje. Kaj storiti?

Pozimi otroci prebolevajo različne okužbe, zato ne bo odveč, če skupaj ponovimo, kako se lotimo povišane telesne temperature, in kaj moramo vedeti o ocenjevanju dihanja pri otrocih ob prebolevanju okužb dihal.

Najprej nekaj o tem, kako in kdaj temperaturo sploh merimo. Nikakor ni treba, da bi za otroki hodili s termometrom in neprestano merili njihovo telesno temperaturo. Težko spregledamo otroka, ki ga kuha visoka telesna temperatura, če pa spregledamo tiste mejne, nič hudega …

Za mejno povišane telesne temperature veljajo tiste nekaj čez 37 stopinj Celzija. O zniževanju telesne temperature pa razmišljamo, ko ta preseže 38,5 stopinj Celzija. Ta številka naj bo le za orientacijo. Treba je namreč vedeti, da zdravimo otroka in ne termometer!

Zdravimo otroka in ne termometer!

So otroci, ki se tudi ob visoki telesni temperaturi počutijo čisto dobro in morda zniževanja le-te sploh ne potrebujejo. Spet drugi, ki jih ob prebolevanju, recimo viroze, boli tudi glava in mišice, potrebujejo zdravila že pri malo povišani telesni temperaturi. Zdravila za zniževanje telesne temperature namreč vsa po vrsti delujejo tudi protibolečinsko in tako rešimo obe težavi hkrati.

Na tržišču je cela vrsta najrazličnejših klasičnih in elektronskih termometrov. S čisto enostavnim klasičnim termometrom lahko enako dobro izmerimo telesno temperaturo kot s tistimi, s katerimi znatno izpraznimo denarnico.

Otroka vzamemo v naročje, termometer damo pod pazduho, povemo pravljico, preberemo knjigo, zapojemo pesmico ali kako drugače razvedrimo otroka in izmerimo temperaturo. Lažje in hitreje gre seveda z elektronskimi stičnimi ali celo brezstičnimi termometri. Ampak, kot rečeno, tega res ni treba početi zelo pogosto. Merjenje telesne temperature v ritki ni niti primerno niti potrebno.

Starši pogosto mislijo, da visoka telesna temperatura povzroči vročinske krče. To ni res. Otrok, ki so ob visoki telesni temperaturi podvrženi vročinskim krčem, je na srečo malo. Vzroka ne poznamo natančno in vročinskih krčev ne moremo vnaprej predvideti ali celo preprečiti. Veliko staršev sicer razmišlja takole: »Naš otrok ima že tri dni visoko temperaturo, bojimo se vročinskih krčev …« Vendar pa večinoma do vročinskih krčev pride ob hitrem dvigu telesne temperature in najpogosteje ob začetku bolezni.

Prav tako pri veliki večini otrok do vročinskih krčev pride le enkrat, le pri približno eni tretjini otrok se ponovijo. Enostavni vročinski krči ne puščajo posledic.

Temperaturo znižujemo z zdravili in kopelmi oz. obkladki. Običajno uporabimo paracetamol ali ibuprofen. Obe učinkovini sta v lekarnah na voljo v različnih oblikah, odmerkih in pod različnimi imeni. Veliko večino lahko kupimo brez recepta. Pri otrocih moramo biti pozorni na odmerek glede na težo otroka. Pazimo tudi na to, da ne prekoračimo odmerkov zdravil, ko kombiniramo različna zdravila, na primer paracetamol v obliki svečk in sirupa. Držimo se torej pravilnih odmerkov in razmikov med njimi.

Vedno si lahko pomagamo tudi s kopeljo. To je fizika, ki deluje in jo lahko ponavljamo poljubno pogosto. Sprva pripravimo kopel (ali pa prho) z vodo normalne temperature, potem postopno dolivamo hladnejšo vodo. Otroka lahko tudi preprosto vzamemo v naročje in skupaj z njim stopimo pod mlačno prho. Temperature ni treba zniževati do normalne. Znižajte jo le toliko, da se otrok bolje počuti.

To pa je druga »domača naloga«, ki jo imamo starši ob otroku, ki preboleva okužbo dihal. V domačem okolju opazujemo predvsem dvoje: kako hitro otrok diha in ali se pri dihanju napreza. Težkega dihanja pri otroku ne moremo spregledati.

Otrok, ki težko diha, si pomaga z dvigovanjem ramen, ugreza medrebrne prostore, diha s trebuščkom. Dihanje je pospešeno. Za natančno oceno hitrosti dihanja je smiselno prešteti vdihe, ko je otrok brez povišane telesne temperature in mirno spi. Povišana telesna temperatura in gibanje namreč pospešita frekvenco dihanja že sama po sebi in nam tako izmerjeno število vdihov, ko je otrok že bolan, pri oceni dihanja ne pomaga. Težko je navesti točne številke, koliko vdihov pri dihanju pomeni »prehitro«. Za otroke do enega leta je to približno 50 do 70 vdihov na minuto, za predšolske otroke pa 40 do 50 vdihov na minuto.

Če opazite, da otrok težko diha – torej diha prehitro, ali če opazite znake napora pri dihanju – je pregled pri pediatru nujen.

Pri otroku, ki težje diha, moramo vedno najprej očistiti nos. Že to velikokrat močno olajša dihanje.

Poleg tega otroku še dvignemo vzglavje in poskrbimo, da dovolj pije. Če opazite, da otrok težko diha – torej diha prehitro, ali če opazite znake napora pri dihanju – je pregled pri pediatru nujen. Majhni otroci, sploh dojenčki, se zaradi napora pri dihanju namreč lahko hitro izčrpajo.

Naj povzamem: visoke telesne temperature se ni treba bati, samo znižati jo moramo. Nasprotno pa je težko dihanje pri majhnem otroku razlog za nujen obisk pediatra ali dežurne ambulante. Pa kar brez skrbi: ne enega ne drugega ne boste spregledali. Vsem skupaj želim lepo jesen in to, da bi te vrstice čim manj potrebovali.

Pediatrinja Vlasta Kunaver
O avtorici

Vlasta Kunaver, dr. med., je specialistka pediatrije, ki v otroški ambulanti dela že več kot 20 let. Več nasvetov za zdravje otrok najdete na njeni spletni strani www.pediatrinja.si.

Članek je bil objavljen v reviji Pogled

Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.
Spoznajte revijo >

Pogled, marec 2020
Pogled

Pogled lahko pridobite kot brezplačno starševsko prilogo ob naročilu otroških revij Cicido in Ciciban.

Menu