Kakovostne zvočnice in e-knjige na: logo

Kakovostne zvočnice in e-knjige na: logo

Ravnovesje po švedsko

Ravnovesje po švedsko

Leta 1996 je švedski pisatelj in komik Jonas Gardell Švedsko poimenoval »dežela polposnetega mleka«.

Njegovi rojaki so poimenovanje sprejeli in ga uporabljajo vse odtlej. Gardell je v svojem komičnem nastopu opisal državo, ki hvali ravnovesje in na piedestal postavlja poštenost, državo, kjer kraljuje konsenz in vsak nekaj prispeva.

Opozoril je na narod, ki obožuje bele zidove in uporabno oblikovanje, na narod, ki se mu zdi polposneto mleko idealno – nima ne premalo ne preveč maščobe. Opisal je državo, ki ji vlada lagom.

Ob omembi Švedske pomislimo na prostorne sobe z minimalistično notranjo opremo, ki že na prvi pogled vliva mir. To je lagom – nekaj preprostega, brez odvečne navlake, nekaj iskrenega, brez predsodkov in odkrito.

Če pogledamo širše, gre pri lagomu za več kot le dobro počutje in enostavno notranjo opremo, pomeni pripadnost in skupno odgovornost – ne le da najdemo svoje mesto, temveč da smo del širše skupnosti.

Lagom je povezan s sosedskimi odnosi, skrbjo za skupne prostore, plačevanjem davkov, s katerimi financirajo učne skupine in subvencionirane šole (glasbene in kulturne šole).

Res je, lagom je trend, a povsem primeren za ta čas. Večina ljudi živi stresno, predolgo bulji v ekrane, poje preveč strupov, obžaluje, da nima dovolj dragocenega časa za otroke in stare starše. Ves planet kriči po ravnotežju. Zakaj bi pretiravali, če vemo, koliko je »ravno prav«?

Učinki lagoma so bili vidni že veliko prej kot ob rojstvu globalnega segrevanja, družabnih medijev in sveta, ki dela noč in dan. Švedska, ki jo pogosto opisujejo kot družinsko utopijo, je država z močnim srednjim razredom in močnim socialnim sistemom.

»Velika večina ljudi živi zelo dobro, na voljo imajo marsikaj, od brezplačnega šolanja do obširnih sistemov recikliranja. Mantra 'imeti ravno prav vsega' dobro vpliva na njihov psihološki in čustveni svet in na družbo nasploh. Gre za to, da zgolj smo in da smo odprti za spremembe in razvoj,« je zapisala avtorica knjige Lagom Linnea Dunne.

Fizični prostor

Zaradi zmerne, ozaveščene porabe ni navlake, zato v domu vlada spokoj. Če dom uredimo v slogu skandinavskega minimalizma, skorajda ne bomo hoteli iz hiše.

Duhovni prostor

Ko znamo narediti korak nazaj in se naučimo ukrotiti misli, da ne begajo, zaživimo bolj pristno in zbrano. Lažje sprejemamo dobre in slabe izkušnje in se spopadamo z njimi, živimo tukaj in zdaj v službi in doma.

Boljše finančno stanje

Ko se bolj zavedamo osebnih potreb in potreb planeta, se naučimo porabljati manj, hkrati pa se učimo varčevati z viri.

Občutek pripadnosti

Če živimo v skladu z lagomom, imamo boljše odnose s sosedi, več zaupanja v skupnost in delitev odgovornosti. Tako se bomo počutili del širše skupnosti in odkrili smisel življenja.

Švedska psihologinja Erika Stanley, ki živi v Stockholmu, je razložila, kakšen vpliv ima lagom na duševno zdravje in dobro počutje. »Če povem preprosto, afektivna teorija uma opisuje urejenost čustev in doživljajev. Poznamo osnovna čustvena stanja, ki so univerzalna. Ta nam pomagajo krmariti skozi življenje in so nekakšen kompas. Ko se – odvisno od izkušenj – naučimo zatreti čustva ali se pretirano odzivamo nanje, pomeni, da ta kompas ne dela dobro.

Vedeti moramo, kaj čutimo, da se znamo pametno odločati, da nam čustva ne zameglijo presoje. Če smo v stiku s svojimi čustvi, torej uravnoteženi, smo duševno zdravi in se znamo pametno odločati. Cilj marsikatere psihoterapije je ujeti pravo ravnovesje – bolje prepoznati čustva, ki smo se jih morda naučili potlačiti, oziroma obvladati čustva, če smo nagnjeni k pretiranemu čustvenemu izražanju.«

Izgorelost in izčrpanost sta dobra primera, ko prevelika ambicioznost in preveč dela pripeljeta do slabega duševnega zdravja in duševnih bolezni.

Poskusite lahko s čuječnostjo. To je zavedanje sedanjega trenutka brez predsodkov, kar nam pomaga, da sprejmemo tisto, česar ne moremo spremeniti. Čuječnost nam z zavedanjem in sprejemanjem pomaga, da zaupamo izkušnjam. Spodbuja nas k pristnemu življenju – s celim spektrom doživetij in čustev. Med drugim preprečuje, da bi se depresija ponovila.

Teorija navezanosti pozna termin »dovolj dober« in ta koncept je precej blizu lagomu. Nakazuje, da bo otrok zdravo odraščal in se počutil varnega, če mu bodo starši izkazovali ravno prav skrbi. Jasno je, zakaj je pomanjkljiva skrb slaba, toda tudi pretirana skrb se lahko maščuje.

Še tolažba za ambiciozne starše: ni treba, da so popolni, saj sicer otrok ne bo imel vzorca, kako je treba premagati ovire. Prav tako z ambicioznostjo tvegajo, da bi si otrok vse življenje prizadeval za nedosegljivi ideal tako kot njegovi starši, rezultat pa bo le slaba samopodoba. Zato, lagom!

Lagom
Linnea Dunne

Švedska umetnost uravnoteženega življenja

Menu