Preberite odlomek iz knjige

Če je bralec pomislil, da drži v rokah knjigo o ljubezni, potem moramo že takoj na začetku povedati, da to ni knjiga o ljubezni, temveč o predstavah o ljubezni. Ugotovitev o obstoju bistvene razlike med predstavo o ljubezni in ljubeznijo samo pa takoj privede do enega glavnih sporočil te knjige. Največ ljubezenskih težav in največ ljubezenskega trpljenja izvira prav iz tega, ker posameznik ne razlikuje ljubezni, h kateri teži, od svoje predstave o ljubezni – in ker ne razume, kako njegova predstava o ljubezni vpliva na njegovo razmišljanje o ljubezni, na njegova ljubezenska občutenja, na njegovo vedenje v ljubezenskem življenju in jih tudi oblikuje.

Ker ljubezen ni objektivna stvar ali predmet, temveč subjektivno stanje, ki se objektivizira z dejanji do osebe, ki je objekt ljubezni, ta oseba pa to vedenje bodisi prepozna ali ne prepozna kot signale ljubezni, je tole v resnici knjiga o človeški subjektivnosti. Zato smo se odločili za takšno opredelitev ljubezni, po kateri je ljubezen vse tisto, kar ljudje verjamejo, da ljubezen je. Vedenje osebe, ki ljubi, ni naključno: taka oseba se vede tako, kot verjame, da se je treba vesti, kadar kdo ljubi. Torej, kadar nekdo verjame, da je ljubezen neki Y, bo tujo ljubezen prepoznal samo, če se ujema s pričakovanim Y. Prav tako bo tudi ljubil oziroma "dajal" ljubezen samo na način Y. Ker so ljudje zelo ustvarjalni v sestavljanju konceptov in definicij ljubezni, se ta knjiga ukvarja s posledicami te ustvarjalnosti: raziskuje tista prepričanja o ljubezni, ki so predisponirani za nesrečno ljubezensko življenje.

Obstajata načina, po katerih lahko odkrijemo predstavo, ki jo ima kdo o ljubezni: oseba jo lahko opiše z besedami ali pa jo lahko nakaže s svojim vedenjem v odnosu ljubezni. Torej, kadar nekdo govori o tem, kaj je ljubezen ali kakšna bi morala biti ljubezen videti, ne opisuje ljubezni kot take, temveč svojo predstavo o ljubezni. Kadar subjekt ljubi, poskuša s svojim vedenjem oživiti svojo predstavo o ljubezni. Kadar pa je ljubljen, poskuša partnerja prisiliti, da se vede na način, ki se ujema s subjektovo predstavo o ljubezni, ker bo subjekt samo tedaj resnično vedel, da je ljubljen.

V sodobni kulturi ima ljubezen paradoksalen položaj. Na eni strani je dejstvo, da je ljubezen med moškim in žensko ena najvišjih kulturnih vrednot in je povezana s samo osnovo naše civilizacije. Če sprejemamo, da je družina osnovna družbena enota, da je družina zasnovana na instituciji zakona in da je v zadnjih 150 letih prišlo do prežemanja zakona in ljubezni, tako da se zdaj vstopa v zakon zaradi ljubezni in iz ljubezni, da se iz ljubezni ustvarja družina, potem sledi, da je ljubezen v samem jedru naše civilizacije. Na drugi strani pa je zelo skromno poznavanje fenomena ljubezni, mistificiranje ljubezni, zavračanje racionalnega razmišljanja o ljubezni. Ljubezen se tradicionalno razume kot pojav, ki sodi v domeno poetičnega in umetniškega, k domišljiji in domnevam, tako da zanjo ni prostora v znanstvenem in racionalnem, v logičnem in stvarnem. Naš pristop pa temelji prav na iskanju logike "matematike" ljubezenskega življenja, na kar opozarja tudi naslov, ki smo ga izbrali. Radi bi, da se ta knjiga pridruži knjigam drugih avtorjev, ki usmerjajo sodobno žensko in sodobnega moškega k izhodu iz kulturnega paradoksa, v katerem bivata.

Čeprav se ta knjiga ukvarja s temo ljubezni, je občutenje ljubezni samo primer, s katerim bi radi opozorili na logiko človeške čutnosti in človeškega vedenja, pa čeprav sta na prvi pogled videti še tako iracionalni in nedojemljivi. V tem smislu je ta knjiga nadaljevanje naših prejšnjih naporov, da pokažemo logiko človeške občutljivosti, ki smo jo prikazali v knjigah Psihoterapija i razumevanje emocija (Prometej, Novi Sad, 1993) in Emocije (Prometej, Novi Sad, 1999) in v katerih smo razvili poseben psihoterapijski pristop, ki ga imenujemo analiza čustev in ki je pomemben segment naše psihoterapijske metode.

Globlja analiza civilizacijskega, kulturnega in zgodovinskega konteksta ljubezni je pokazala, da se ljubezen na področju kulture, umetnosti in poezije pojavlja v osmih osnovnih stereotipnih predstavah, ki smo jih opredelili kot arhetipske predstave o ljubezni. Zanimivo je, da se te arhetipske predstave pojavljajo kot pari nasprotij: triumfalna ljubezen in tragična ljubezen; "čista" ali aseksualna ljubezen in telesna ljubezen; nora ljubezen in razumna ljubezen; in kot verjetno najpomembnejši, ljubezen stapljanje in narcisoidna samoljubezen. Ker bi razprava o kulturno opredeljenih predstavah o ljubezni prešla okvire te knjige in nesorazmerno povečala njen obseg, smo se odločili, da jo objavimo v posebni knjigi pod naslovom Arhetipovi ljubavi (Psihopolis, Novi Sad, v pripravi).

Avtor je ob pisanju te knjige prehodil dolgo pot. Prvi zapiski so nastali v mojih študentskih dneh, ko sem poskušal dojeti svojo izkušnjo v odnosih partnerske ljubezni in se osvoboditi ljubezenskega trpljenja oziroma, kot bi rekel zdaj, tiranije svoje predstave o pravi ljubezni. Pozneje, med psihoterapijskim urjenjem in na začetkih psihoterapijske prakse, sem se srečeval z različnimi predstavami o ljubezni in z njihovimi posledicami v življenju mojih pacientov. Še pozneje, kot izkušen psihoterapevt, sem spoznal, da gre za omejeno, razmeroma majhno število popačenih predstav o ljubezni. Zato sem se odločil, da jih sistematiziram in ponudim širši javnosti. Razlog je razmeroma majhna družbena koristnost individualnega zakonskega ali skupinskega obravnavanja, ker od vseh, ki neposredno ali posredno trpijo zaradi ljubezenskih težav, samo majhno število privilegiranih prihaja na psihoterapijo. Zato je veliko koristneje popraviti popačene predstave o ljubezni prej, preden pokažejo svoj destruktivni potencial in prispevajo k nastanku določene oblike psihopatologije. Naš končni cilj je, povedano medicinsko, primarna preventiva nepotrebnega človeškega trpljenja, ki izvira iz popačenih predstav o ljubezni. Na izjemno pomembnost preventivnega dela opozarja klinično opažanje, da sta okoli dve tretjini psihopatoloških motenj pri mladih in mlajših odraslih neposredna ali posredna posledica ljubezenskega stresa ali ljubezenske travme. Sistem, prikazan v tej knjigi, je standardni del izpopolnjenega programa izobraževanja v transakcijski analizi na področju psihoterapije in svetovanja, ki ga že vrsto let vodim za psihologe, zdravnike in pripadnike drugih humanističnih poklicev. Zlasti me veseli, ker nekaj deset teh strokovnjakov, večinoma psihologov, z uporabo modela, prikazanega v tej knjigi, zelo aktivno izvaja preventivno delo s skupinami mladih v svojem okolju, tako v Srbiji kot v Sloveniji, pa tudi v drugih državah z območja nekdanje Jugoslavije.[1]


Ker je njihova izkušnja zelo pozitivna, upam, da bo ta knjiga v naslednjih izdajah še naprej prihajala do kar največ tistih, ki delajo z mladimi in da jo bodo uporabljali kot orientacijo pri preventivnem delu. Naš cilj je edukacija edukatorjev.

Opozoriti moramo tudi na nekaj pomembnih terminoloških posebnosti, ki bodo bralcu pojasnile pomen uporabljenih besed. Pojem "prava ljubezen" uporabljamo za popačeno predstavo o partnerski ljubezni, medtem ko pojem "resnična ljubezen" uporabljamo za tisto ljubezen, ki je posledica pravilne predstave o partnerski ljubezni. Torej, prava ljubezen je želena, idealizirana ljubezen, medtem ko je resnična ljubezen kakovosten odnos ljubezni, zasnovan na pravilnih in realnih predstavah o sebi, partnerju in medsebojnem odnosu. Druga pomembna terminološka posebnost, ki zahteva pojasnilo, je pojem "partnerska ljubezen". Med nekaj neustreznimi pojmi, ki opisujejo odnos ljubezni med moškim in žensko ("spolna" ljubezen, "erotična" ljubezen itn.), smo se odločili za ta pojem, ker je najmanj dvoumen. Tretje, kar bi lahko zbegalo bralca, je uporaba besed "subjekt" in "objekt". Subjekt je oseba, ki ljubi, medtem ko je objekt oseba, ki je ljubljena, h kateri je usmerjena subjektova ljubezen. Pojma objekt nismo uporabili, da bi osebi, ki je objekt ljubezni nekoga, odvzeli njeno subjektivnost (ker je tudi ona subjekt), jo dehumanizirali ali jo reducirali na objekt, temveč da bi jo opredelili kot osebo, h kateri je usmerjena ljubezen, kot osebo, ki "sprejema" ali "trpi" ljubezen nekoga drugega. Četrta pomembna jezikovna posebnost je pojasnilo, kako uporabljamo pojem "zmota o pravi ljubezni". Ker ima vsak pravico verjeti, da je prava ljubezen to ali ono, in ker ne obstaja samo ena resnica o tem, kaj je resnična ljubezen, pomot o ljubezni ni treba razumeti kot pravih pomot. Raje bi uporabili pojem potencialno disfunkcionalna prepričanja o pravi ljubezni, ker ta pojem jasno kaže na veliko verjetnost, da si bo oseba, ki zastopa eno od teh prepričanj o ljubezni, uničila ljubezensko življenje.

Namen te knjige ni služiti kot priročnik za partnersko ljubezen. Ker je naš glavni pristop negativno opredeljen, ker opozarjamo na to, kaj ljubezen ni, in šele sekundarno pokažemo, kaj ljubezen je, ta knjiga ne more biti vodnik po ljubezenskem življenju, temveč bolj vodnik po ljubezenskih težavah, ki izvirajo iz posameznikovih popačenih predstav o ljubezni. Ljubezensko življenje še naprej ostaja pomembno in neizčrpno področje za sodobno psihologijo, tako za preučevanje normalnosti kot tudi za psihopatološka preučevanja, s tem pa tudi za razvoj psihoterapijskih metod.

Odločili smo se, da na koncu knjige dodamo kratko anketo ali "test", ki bo bralcu pomagal prepoznati pomembna popačena mesta v svoji predstavi o ljubezni. Kot vsak test ima tudi ta pomanjkljivosti in prednosti, vendar se nam zdi povsem dober za doseganje osnovnega namena: bralcu pomagati pri izpraševanju o svojih predstavah o ljubezni in ga usmeriti na branje samo tistih delov knjige, ki so zanj posebno pomembni. Verjamemo, da bo test pripomogel k personalizaciji branja, omogočil boljšo komunikacijo med bralcem in knjigo, bralcu pa lažje izvajanje morebitnih popravkov njegove predstave o pravi ljubezni.

Pacienti in stranke, katerih usode so služile za ilustracijo določenih napačnih prepričanj o ljubezni, so predstavljeni z nujno spremembo identitete, da bi zaščitili njihovo zasebnost in intimnost. V dveh primerih ne gre za moje paciente, temveč za paciente psihoterapevta, katerega supervizor sem bil, tako da sem terapijski proces od diagnoze do ozdravljenja spremljal posredno.
 

Ne spreglejte tudi:

slika

Pridružite se nam na Facebooku

FacebookVabljeni v skupino ljubiteljev branja Radi beremo!

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.