Gea

Imajo večjezični in glasbeniki boljša ušesa?

Sodelavci Centra za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici so opravili raziskavo o vplivu glasbe in znanja jezikov na sporazumevalno zmožnost otrok

Tekst: Katja Željan

slika
Otroci, ki govorijo več jezikov ali imajo glasbeno izobrazbo, lažje razlikujejo med stavki neznanega jezika, ki vsebujejo iste besede v istem vrstnem redu, a so skladenjsko in pomensko različni. Foto: Shutterstock

Je vaš otrok v glasbeni šoli ali morda obiskuje jezikovne urice? Lepo poje ali igra inštrument, gleda risanke v slovenščini in italijanščini ter zna kupiti kruh  doma in pri zahodnih sosedih? Vas zanima, kakšen je vpliv teh dejavnosti na njegove možgane in njegove zmožnosti? Sodelavca Centra za kognitivne znanosti jezika novogoriške univerze dr. Arturja Stepanova in dr. Penko Statevo ter dr. Matica Pavliča in dr. Anne Reboul z Inštituta za kognitivne študije v francoskem Lyonu je zanimalo prav to. 

Zato so v sodelovanju z osnovnimi in glasbenimi šolami v okolici Nove Gorice na obeh straneh meje opravili raziskavo, s katero so potrdili tezo, da otroci, ki govorijo več jezikov ali imajo glasbeno izobrazbo, lažje razlikujejo med stavki neznanega jezika, ki vsebujejo iste besede v istem vrstnem redu, a so skladenjsko in pomensko različni.

Človeški govor je vrsta zvočnega valovanja, ki ima svojo amplitudo, tempo in hitrost. Za nas kot govorce je seveda izjemno pomembno, da znamo prepoznati osnovne pomenske dele besedne enote. Kakšna pa je pravzaprav zaznava govora oziroma kako človeškim možganom uspe iz govorne verige izluščiti besede, besedne zveze in stavke? Višino, amplitudo, jakost in trajanje posameznih segmentov govora znanstveniki dr. Artur Stepanov, dr. Penka Stateva, dr. Matic Pavlič in dr. Anne Reboul označujejo kot prozodijo. Prozodija vključuje intonacijo, ton, naglas in ritem, poleg tega se prozodija »pokriva« s skladnjo, torej znanstveno disciplino znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo). Zanimivo je, da so otroci za prozodijo izjemno občutljivi, sploh v maternem jeziku. Kot v svoji raziskavi iz leta 1996 ugotavljata že Morgan in Demuth, igra prozodija bistveno vlogo pri usvajanju jezika v najzgodnejšem otroštvu. Še več, prozodijo zaznava otrok že v maternici od trenutka, ko se mu razvije sluh. Na podlagi prozodične informacije otroci, stari do dveh let, že zmorejo predvideti skladenjsko kategorijo prihajajoče besede v naravnem govoru ter segmentirati besedne zveze v umetnem jeziku. »Prozodija je bistvena tudi pri učenju tujih jezikov. V tem pogledu so še posebej zanimivi tisti otroci, ki naj bi bolje zaznavali prozodične ključe: večjezični in glasbeniki,« poudarja dr. Artur Stepanov. 

Večjezični otroci naj bi se namreč lažje naučili novega jezika kot enojezični. »Ta urbani mit dejansko potrjujejo jezikoslovne raziskave, ko ugotavljajo kognitivne prednosti večjezičnosti: povečana jezikovna zavest, boljše izvršne funkcije (osredotočanje in preklapljanje pozornosti, delitev pozornosti med trenutnimi nalogami) in večji inhibicijski nadzor (inhibicija oziroma zaviranje je mehanizem kognitivnega nadzora, ki zanemari stimule, ki niso bistveni za tekočo nalogo; v dvojezični konverzaciji, na primer, govorcu omogoča, da ne tvori sporočil v neželenem jeziku),« ugotavljajo dr. Stepanov, dr. Stateva, dr. Pavlič in dr. Reboulova. A po njihovih besedah se sočasno potrjuje tudi urbani mit, da so v učenju tujih jezikov boljši glasbeniki. Študije namreč kažejo, da je procesiranje glasbe in jezika podobno iz behaviorističnega in nevro-anatomskega vidika. Da je glasbena izobrazba, tako kot večjezičnost, v veliko pomoč pri procesiranju jezika, še zlasti pri procesiranju prozodije, je sicer mogoče sklepati že iz starogrške besede prosōidíā, ki dobesedno pomeni »pesem s spremljavo«. Kot v raziskavi iz leta 2007 ugotavlja Marques s sodelavci, namreč glasbeno izkušeni povečajo občutljivost možganov za posamezne prozodične lastnosti, kot so, denimo,  tonske razlike v neznanem jeziku.

Več v junijski reviji Gea (2018)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.