Gea

Davek na linkanje

Intervju z dr. Majo Bogataj Jančič, strokovnjakinjo za avtorsko pravo: »Preobsežna avtorska pravica ne spodbuja ustvarjalnosti, kar naj bi bil osnovni namen, zakaj družba sploh vzpostavi avtorsko-pravni sistem, temveč jo, prav nasprotno, duši.«

Tekst: Mateja Hrastar

slika
Avtorsko pravo je vedno v vojni z novimi tehnologijami, pravi intervjujanka.
Foto: Uroš Hočevar

Julija so evropski poslanci glasovali, da bodo podaljšali razpravo o reformi avtorskega prava, ki se tiče tudi slehernega uporabnika spleta. Pri razpravi o reformi je sodelovala tudi dr. Maja Bogataj Jančič, pravnica specialistka za avtorsko pravo, ustanoviteljica in direktorica Inštituta za intelektualno lastnino, ki je med drugim svetovala tudi Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Kaj nam bo prinesla reforma? Bomo lahko še naprej nemoteno linkali na spletu?

V medijih se je nedavno pojavila novica, da je Universal Music, lastnik avtorskih pravic pesmi Purple Rain pevca Princea, prepovedal spletno objavo posnetka, na katerem pevčevi oboževalci na dan njegove smrti prepevajo to pesem. Ali je to primer histeričnega iskanja kršenja avtorskih pravic ali imajo res pravico do tega?
Imetnik pravic, v tem primeru Universal Music, to očitno lahko stori. Očitno meni, da takšna izvedba in posnetek ter objava posnetka posega v njihove avtorske pravice. Sem pa prepričana, da bi se Princeu takšno ravnanje zdelo histerično. Pri nas je recimo znan primer predelave in odlične izvedbe Totove Afrike, ki jo je izvedel in na spletu objavil Perpetuum Jazzile. Tedaj je imel Toto vso pravno podlago za odstranitev posnetka, a tega ni storil, rekoč, da je odlična izvedba eden od večjih komplimentov za njegovo delo. Lahko bi rekli, da je deloval v duhu Picassovega mnenja, da je kopiranje v bistvu največji kompliment. 
Dejstvo je, da današnje avtorsko pravo zelo veliko prepoveduje, ni pa nujno, da imetniki pravic te pravice nujno uveljavljajo v praksi. Večkrat sem že dejala, da če bi obstajal rdeč gumb, ki bi, če bi ga pritisnili, povzročil, da bi ne le s spleta, ampak tudi iz analognega življenja izbrisali vse uporabe avtorskih del, ki niso dovoljene, bi bil svet skoraj v temi in tišini. Trenutna zakonodaja prepoveduje zelo veliko uporab, tudi takšnih, za katere bi bilo veliko koristneje za družbo in spodbujanje ustvarjalnosti, če bi bile dovoljene: npr. remiksanje, zasebna uporaba itd.  Preobsežna avtorska pravica ne spodbuja ustvarjalnosti, kar naj bi bil osnovni namen, zakaj družba sploh vzpostavi avtorskopravni sistem,  temveč jo, prav nasprotno, duši. Tudi v primeru Princeove pesmi, ko je bila pesem izvedena in tudi objavljena brez komercialnega namena, je zahteva po odstranitvi pretirana. Napačno je, da trenutno avtorsko pravo to omogoča.

Kaj prepovedi v avtorskem pravu pomenijo za uporabnike avtorskih vsebin?
Za pravilno delovanje avtorskega prava je treba zelo previdno in natančno določiti, do kam sega izključna avtorska pravica in kje se začnejo izjeme, kot so recimo predvidene za knjižnice, za izobraževanje, za zasebno rabo, citiranje, objavljanje novic, parodiranje, kritiziranje. Zelo pomembne so tudi časovne omejitve avtorskih pravic. 
Avtorska pravica nikoli ni bila vseobsežna, ampak je zaradi javnega interesa ali zaradi ustavnih pravic drugih posameznikov vedno omejena. Če imamo avtorskopravni sistem, v katerem imajo imetniki avtorskih pravic preširoke pravice, sistem ne funkcionira dobro. Problem je tudi, da se danes v avtorskem pravu pojem avtorja razširja tudi na imetnika pravic, čeprav je interes avtorja – ustvarjalca lahko zelo drugačen od interesa imetnika pravic, ki uporablja avtorske pravice kot produkcijsko sredstvo. Predvsem ga zanima, da lahko v procesu produkcije in distribucije avtorskih del dobro služi. Avtor – ustvarjalec seveda tudi želi primerno nagrado za svojo ustvarjalnost, vendar ga vodijo tudi drugi interesi: želi si, da se njegovo delo uživa, občuduje, kritizira, da prejema odziv od publike in ne zgolj goli zaslužek. 

Torej so avtorske pravice ta hip tako močno zaščitene zaradi profita?
Seveda. In tudi aktualni predlogi v evropski reformi gredo v smeri, kako bolje zaščititi imetnike avtorskih pravic in ne avtorje. Ekonomska teorija o avtorskem pravu temelji na premisi, da je avtorska pravica nujna spodbuda za ustvarjalnost. Vendar vemo, da ustvarjalci ustvarjajo zaradi genija v sebi in ne nujno zaradi ekonomskih spodbud, čeprav so te tudi pomembne. Je pa res, da produkcije filmske, založniške in glasbene industrije ali industrije računalniških igric ali računalniških programov ne bi nastajale, če založniki oziroma producenti ne bi imeli varstva nad produkcijami s pomočjo  materialnih avtorskih pravic. Tako da želja, da se povečajo materialne avtorske pravice in da se podaljša rok trajanja avtorskih pravic, definitivno temelji na tem, da si imetniki avtorskih pravic želijo bolj učinkovite pravice za trgovanje na trgu. Na primer, ko se je bližal konec trajanja avtorskih pravic za Miki Miško in ko naj bi ta  postala javna domena, se je začela v Ameriki 'velika vojna', ki se je končala na vrhovnem sodišču, vse z namenom, da se podaljša trajanje avtorskih pravic, da bi lahko imetniki dalj časa služili.

Več v septembrski reviji Gea (2018)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.