Gea

Ameriški nogomet na Luni

Uspeh Apolla 11 so pozdravile množice po vsem svetu – O tem, kako enkraten je bil pristanek na Luni, priča dejstvo, da se človeštvo tja ni podalo že 47 let – Američani so o vrnitvi na Mesec začeli resneje razmišljati šele, ko so o podobnih namerah začeli govoriti Kitajci

Tekst: Aleš Kovačič

slika
Astronavt Buzz Aldrin, pilot lunarnega modula, hodi po površini Lune v bližini lunarnega modula Eagle. 
Foto: Neil A. Armstrong, arhiv Nasa

Ko je poveljnik odprave Apollo 11 Neil Armstrong 20. julija 1969 na površju Lune izrekel skrbno izbrani stavek o majhnem koraku človeka, ki da je velikanski za človeštvo, je vse potekalo po načrtu. Občutek samoumevnosti je dajal brezhiben neposredni televizijski prenos, zaradi katerega se je zdelo, kot da gre za tekmo ameriškega nogometa in ne morda enega največjih dosežkov civilizacije. 

Ob sestopu poveljnika odprave Apollo 11 na Lunino površje ni prav nič dalo slutiti, da je bil Alan Shepard pred komaj osmimi leti šele prvi Američan v vesolju. Milijarde Zemljanov, ki so pred natanko petdesetimi leti spremljale prvi človeški pohod po Luninem površju, so bile ob dosežku ameriških astronavtov iskreno osuple, navdušene, skorajda nejeverne in zagotovo ponosne ter ponekod tudi malo zavistne. Nenavaden občutek nekakšne samoumevnosti pa je nastal, ker je ameriški vesoljski agenciji Nasa v osupljivo kratkem času uspel tako velik ter kompleksen tehnološki, tehnični in logistični met, kot je varen transport ljudi na Luno in seveda nazaj. 

Tričlanska posadka astronavtov v takrat najzmogljivejši nosilni raketi Saturn 5 se ob vzletu ni raztreščila na prafaktorje ali odfrčala v neskončno črnino vesolja, pa tudi lunarni modul Orel (Eagle) je varno pristal na površju Meseca. Tudi ob vrnitvi na Zemljo se posadka v atmosferi ni spremenila v kup pepela. Podvig, ki je od ameriškega ljudstva zahteval nepojmljiv angažma, je bil brez dvoma monumentalen. A Nasi se je z vidika varnosti in zanesljivosti posrečil skoraj neverjeten scenarij, tako da je v neposrednem televizijskem prenosu vse skupaj delovalo izrazito trivialno, čeprav je vsem jasno, kako neverjetno zapletene so morale biti priprave. 

Po več desetletjih vesoljskih poletov si je to morda težko predstavljati, a v času prvih človekovih korakov v vesolju je lunarni sprehod, ki je po brezhibnosti in razburljivosti spominjal na zaključek prvenstva ameriškega nogometa, od Nasinih učenih glav zahteval spopadanje s številnimi, za astronavte potencialno usodnimi neznankami. Odgovore nanje je znanost pogosto iskala s teoretičnimi predvidevanji oziroma, politično nekorektno rečeno – z ugibanji. Kot je dejal Robert Gilruth, takratni vodja posebne skupine za vesolje pri Nasi, so morali znanstveniki samo za izračun projekcije leta »izumiti novo matematiko«. 

Več v februarski reviji Gea (2019)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.