Gea

Živimo v urbanem stoletju

Mesta proizvedejo štiri petine globalnega BDP – Leta 2100 bo največje mesto nigerijski Lagos – Mesta na globalnem jugu bodo nekontrolirano rasla, mesta na globalnem severu bodo stagnirala

Tekst: Valentina Plahuta Simčič

slika
Po statistiki fundacije City Mayors, v kateri je zajeto samo število prebivalcev administrativnega mestnega območja (city proper), je največje mesto trenutno Šanghaj s 24 milijoni prebivalcev, sledijo mu Peking, Karači, Istanbul in Daka. Tokio je na tej lestvici šele na šestem mestu; po tovrstnem štetju ima 13 milijonov prebivalcev. 
Foto: Shutterstock

Človeštvo postaja urbana vrsta, mesta so vedno bolj naš prevladujoči habitat. Pred dvema stoletjema je vsega tri odstotke svetovne populacije živelo v mestih, danes tam živi polovica, do leta 2050 pa naj bi se ta delež povečal na 75 odstotkov. Nekateri menijo, da so mesta največja človeška iznajdba, ključen način človeške družbene in ekonomske organiziranosti.

V nekaterih pogledih so sodobna mesta podoba temne prihodnosti, ki smo se je bali, po drugi strani pa so najpomembnejši ekonomski motor, saj proizvedejo štiri petine globalnega BDP, so pa tudi inkubator inovativnih tehnologij in okoljevarstvenih iniciativ. 

Trenutno največ pozornosti zbujajo ogromna, futuristično oblikovana mesta v Aziji, kot so Tokio, Hongkong, Singapur, Šanghaj in Seul, ki so eksplozivno zrasla v zadnjih desetletjih. A 21. stoletje bo po napovedih v znamenju afriških mest. Prvo stomilijonsko mesto naj bi okoli leta 2100 postal nigerijski Lagos, podobno rast pa naj bi doživela tudi druga afriška in indijska mesta. Tokio bo največji metropolis na svetu samo še do leta 2028, ko ga bo prehitel indijski Delhi. Prihodnost bo prinesla kar precej res ogromnih mest, saj je v nekaterih delih sveta še vedno zelo visoka nataliteta, poleg tega se bodo nekatera hitro rastoča urbana področja zlila in združila, denimo Johannesburg in Pretoria v Južni Afriki. 

Velikost mest

Ker obstajajo samo zelo neobvezni sporazumi, po katerih določajo velikost mest in območje, ki k njim spada, so lestvice največjih mest različne. Po lestvici, ki so jo objavili Združeni narodi in ki meri velikost mest glede na to, koliko prebivalcev živi na širšem metropolitanskem območju, je kot rečeno na vrhu Tokio z 38 milijoni ljudi. Druga na tej lestvici metropolisov je indonezijska Džakarta z 32 milijoni prebivalcev, tretji pa indijski Delhi s 27 milijoni prebivalcev. Po statistiki fundacije City Mayors, v kateri je zajeto samo število prebivalcev administrativnega mestnega območja (city proper), pa je največji trenutno Šanghaj s 24 milijoni prebivalcev, sledijo mu Peking, Karači, Istanbul in Daka. Tokio je na tej lestvici šele na šestem mestu; po tovrstnem štetju ima 13 milijonov prebivalcev. 

Najbogatejša, najbolj zelena, najbolj futuristična mesta …

Mest pa ne razvrščajo samo po velikosti, temveč tudi po drugih kriterijih, recimo glede na življenjske stroške, ekološko naravnanost, kakovost življenja, tehnološko razvitost, lepoto, varnost ... Pa si jih nekaj poglejmo.

Po lestvici, ki jo je objavil Finances Online, je Tokio s 1520 milijard dolarjev BDP na vrhu lestvice najbogatejših mest, sledijo mu New York, Los Angeles, Seul, London, Pariz, Osaka, Chicago, Moskva in Šanghaj. Na lestvicah, kjer merijo kakovost življenja v mestih, upoštevajo pa take dejavnike, kot so raven zdravstvene oskrbe, dostopnost stanovanj, višina življenjskih stroškov, varnost, politična stabilnost in razvitost javnega transporta, se po navadi zelo dobro uvrščajo evropska, pa tudi avstralska, novozelandska in kanadska mesta. Na eni od takih lestvic, ki jo je pripravila Deutsche Bank, je mesto z najvišjo kakovostjo življenja novozelandski Wellington, sledijo Zurich, Kopenhagen, Edinburgh in Dunaj. 

Lestvic najbolj futurističnih mest je veliko, na njihovem vrhu pa običajno najdemo mesta, kot so Dubaj, Tokio, Seul, Singapur, Bangalore,  Chongqing, Silicon Valley, Helsinki, Amsterdam ... Nekatera od teh mest so si naziv zaslužila s fascinantnimi panoramami nebotičnikov, druga s tehnološko razvitostjo in okoljevarstvenimi iniciativami, tretja zato, ker premorejo največjo koncentracijo tehnološkega talenta, denimo Silicijeva dolina v Kaliforniji in indijski Bangalore. Helsinki in Amsterdam pa se za uvrstitev na tovrstne lestvice lahko zahvalita dejstvu, da mestna oblast zelo spodbuja razvoj tehnološke opreme za boljše upravljanje mesta. 

Na lestvicah najbolj zelenih in ekoloških mest so prva mesta rezervirana za evropska, novozelandska in severnoameriška mesta, kot so Kopenhagen, Stockholm, Reykjavik, Vancouver, Amsterdam, Portland … Predvsem skandinavska mesta so zgled dobre okoljevarstvene prakse. V Kopenhagnu imajo denimo več koles kot avtomobilov, 62 odstotkov prebivalcev se na delo in v šolo vozi s kolesom, voda v pristanišču pa je tako čista, da lahko v njej plavajo. Kopenhagen si je postavil cilj, da bi do leta 2025 postal prvo brezogljično mesto na svetu.

Več v februarski reviji Gea (2019)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.