Gea

Nam sto let po španski grozi nova pandemija?

Genske spremembe virusa so v 20. stoletju povzročile tudi tri pandemije, v katerih je umrlo na milijone ljudi – Španska gripa povzročila 50 milijonov žrtev in okužila 20 odstotkov takratnega svetovnega prebivalstva – Dr. Maja Sočan: »Napovedi, kdaj bo nova pandemija in kakšna bo, so tvegane in pogosto neutemeljene. Pri pisanju o pandemiji gre pogosto za strašenje in pretiravanje.«  

Tekst: Helena Peternel Pečauer

slika
Virus gripe tipa A je v primerjavi z mnogimi drugimi majhen. Običajno je okrogel s štrlinami na površju. Ko okuži človeško celico, se tako hitro razmnožuje, da iz nje pogosto v približno desetih urah privre cela vojska, do milijon novih »kopij« virusa.
Foto: Shutterstock

Gripa, strokovneje influenca, je akutna, nalezljiva virusna bolezen dihal, ki jo povzročajo RNA-virusi iz družine orthomyxoviridae. Ti so razširjeni po vsem svetu, celo v tropih, kjer lahko udarijo kadar koli v letu. Na severni polobli sezona gripe navadno izbruhne v mesecih od novembra do marca, na južni od aprila do septembra. Bolezen se zelo hitro širi, pogosto povzroča epidemije ter veliko gospodarsko škodo zaradi odsotnosti z dela in stroškov zdravljenja. V Sloveniji za gripo vsako leto zboli več kot 60.000 ljudi, epidemija pa je pri nas zajela tudi že več kot 200.000 ljudi hkrati. Leta 2017 je za posledicami gripe umrlo 50 Slovencev, letošnji razmah pa je prav v teh dneh na vrhuncu. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je obolenje v tej sezoni že prizadelo osem odstotkov Slovencev.

Genske spremembe virusa so v 20. stoletju povzročile tudi tri pandemije, v katerih je umrlo na milijone ljudi. Največji izbruh pod imenom španska gripa je po svetu kosil natanko pred stotimi leti. Pomorila je od tri do pet odstotkov svetovne populacije, v nekaj mesecih je umrlo več ljudi kot v strelskih jarkih prve svetovne vojne, občutno pa je znižala tudi pričakovano življenjsko dobo v vsej prvi polovici prejšnjega stoletja. Še danes se gripe bojimo, saj je edina neobvladana nalezljiva bolezen, ki grozi človeštvu. Znanstveniki so prepričani, da bo zagotovo prišlo do nove pandemije, ne morejo pa predvideti, kdaj in kje bo izbruhnila. Po njihovem mnenju obstaja verjetnost, da se bo prej ali slej pojavila kombinacija virusov, ki bodo lahko tako smrtonosni, kot so bili pri španski gripi. 

Hipokrat je epidemijo gripe v svojih delih opisal že leta 412 pred našim štetjem, v sodobnejših zapisih pa je prisotna več stoletij. Beseda influenca, strokovni izraz za gripo, naj bi izvirala iz srednjeveškega latinskega izraza influenti, ki so ga uporabljali predvsem v astrologiji in je pomenil 'vpliv'. Ljudje so bili v tistem času namreč prepričani, da bolezen izvira iz 'zlobnega vpliva' zvezd. Šele v poznih 20. letih prejšnjega stoletja so začeli resneje raziskovati, kaj dejansko povzroča sezonsko gripo, humani virus pa je bil odkrit in potrjen šele leta 1933.

V zgodovini človeštva je bilo potrjenih približno 30 pandemij gripe, ki so pustile različne posledice. Prva je v sodobnejših zapisih zabeležena v letih 1889 in 1890, odgovorna pa naj bi bila za milijon smrtnih žrtev po vsem svetu. Od kasnejših je bila najhujša pandemija španske gripe. Izbruhnila je spomladi 1918 v ameriškem vojaškem oporišču v Kansasu, vojaki pa so jo prinesli tudi v Evropo. V Franciji je virus mutiral in postal smrtonosen. Dosegel je celo samotne otoke v Tihem oceanu in niti najbolj oddaljenim vasem na Aljaski ni prizanesel. Drugi val gripe se je končal praktično čez noč, 11. novembra 1918, na isti dan, kot se je končala prva svetovna vojna, spomladi leta 1919 pa je izbruhnil še tretji val. Šele 86 let kasneje so v New Yorku odkrili genetsko kodo tega virusa. Zdaj vemo, da je šlo za čisti ptičji virus gripe tipa A, podtip H1N1.

Zdravnik v vojaški bazi Camp Devens pri Bostonu je 29. septembra 1918 v pismu prijatelju epidemijo gripe opisal takole: »Smrt pride že po nekaj urah. To je grozno. Nekako še lahko preneseš, če vidiš umreti dva ali dvajset mož, a ko začnejo padati kot muhe ... Na dan imamo povprečno 100 mrtvih. Izgubili smo tudi že veliko sester in zdravnikov. Posebej se moramo potruditi, da lahko odnašamo umrle. Že nekaj dni nimamo več krst ...«

Več v februarski reviji Gea (2019)

  • Dodaj na Twitter
  • Dodaj na MySpace
  • Dodaj na Delicious

Mladinska knjiga Založba d.d.
Slovenska 29
1000 Ljubljana

E-naslov: info@mladinska.com
Telefon: 01 241 30 00

Postanimo prijatelji!

slika slika slika
  

(c) Mladinska knjiga, vse materialne pravice so last Mladinske knjige.